Robert Grosseteste

Robert Grosseteste

Zahodna filozofija Srednjeveška filozofija in znanost
Ime	Robert Grosseteste
Šola/tradicija	sholastika, latinski avicenizem
Glavna zanimanja	metafizika, epistemologija, lingvistika, logika, matematika, optika, astronomija
Pomembne ideje	uvajanje eksperimentalnih načel v raziskovalno znanost; krščanska metafizika luči
Vplivi Ibn Sina, Evklid, Ptolemaj, Platon, Plotin, Avguštin, Aristotel, Ibn Gabirol, Ibn al-Haitam
Vplival na via moderna, Bradwardine, Roger Bacon, Vilijem iz Ockhama, Oresme, Kuzanski, Francis Bacon, Galilei, J.S. Mill

Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.

V komentarjih k Aristotelu je presegel samo avtoriteto Aristotela in se zanašal na lastna opažanja ter matematično metodo arabskih znanstvenikov, najbolj Ibn Sine. Med prvimi je uporabil matematiko za razumevanje gibanja svetlobe s pomočjo črt, kotov in likov, ki pa še vsebuje veliko prežitkov novoplatonizma značilnega za avicenizem (metafizika luči), medtem ko epistemološko ostaja zavezan avguštinizmu. Kljub temu je zagovarjal nujnost induktivne metode pri raziskovanju, proučevanje optičnih pojavov s pomočjo geometrije in zasnoval uporabo eksperimentalne metode.

Literatura

• Libéra, Alain de, »Srednjeveška filozofija«, založba Aristej, Maribor 2007 (COBISS)
• Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)