1175

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1140.  1150.  1160.  - 1170. -  1180.  1190.  1200.
Leta: 1172 · 1173 · 1174 · 1175 · 1176 · 1177 · 1178
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

  • 25. december - Masaker v gradu Abergavenny: cambronormanski plemič William de Braose III. na spravem srečanju pomori valižanske plemiče bivše kraljevine Gwent. Angleški kralj Henrik II. ga disciplinira s prisilno upokojitvijo.
  • Peta italijanska odprava 1174-76: rimsko-nemški cesar Friderik I. Barbarossa nadaljuje z obleganjem Alessandrije na zahodu Padske nižine, vendar mesto vzdrži vse napade. Prva zmaga za Lombardsko ligo.↓
  • 16. april → Neuspešna pogajanja med cesarjem Barbarosso in predstavniki Lombardske lige v Montebellu. Barbarossa ponovno zaprosi (zahteva?) pomoč od saškega vojvodo Henrika Leva, ki pa mu jo tudi tokrat odreče. 1176
  • Angleški kralj Henrik II. prizna Roryju O'Connorju, ki je začel probleme s kraljevino Leinster, naziv irskega nadkralja, od njega pa zahteva zagotavljanje reda v njegovem imenu.
  • Bizantinski cesar Manuel I. Komnen obnovi Benetkam trgovske privilegije.
  • Almohadski kalif Abu Jakub Jusuf poskusi zavzeti Lizbono, a se Portugalci ubranijo napada.
  • Prva omemba bogomilov v Bosni.

Azija[uredi | uredi kodo]

Bližnji vzhod[uredi | uredi kodo]

Alep, pogled na citadelo z vznožja.
  • januar - Egiptovski vladar Saladin nadaljuje z obleganjem Alep, ki ga branita emir Damaska As-Salih in njegov regent Gumuštugin. Saladin zahteva regentstvo zase in s tem oblast tako v Siriji kot v Egiptu.
  • marec - Saladin zavzame Homs. Zavzetje vznemiri zdaj najmočnejšega soseda, mosulskega emirja Saifa ad-Dina II.
  • → Po propagandni vojni, ki gre v škodo Saladina, preneha z obleganjem Alepa in se umakne v bližnjo Hamo, kamor mu sledijo združene sile Alepa in Mosula. ↓
  • 13. april - Bitka pri Hami: Saladinova izkušena vojska premaga mnogo številčnejšo združeno vojsko Alepa in Mosula. Nominalni sirski emir As-Salih prizna Saladina za regenta. S poroko z Nur ad-Dinovo vdovo odpravi Saladin še zadnje vezi oblasti nesojenega emirja. Ko mu naziv sultana Egipta in Sirije podeli abasidski kalif Al-Mustadi, postane tudi v pravno nespornem smislu vladar obeh dežel in hkrati Jemna.
  • 11. maj - Asasini vdro v Saladinov tabor, vendar je nihov poskus atantata tik pred zdajci odkrit in so pobiti do zadnjega. 1176
  • 15. maj - Z Nur ad-Dinovo smrtjo izgubi pomembnega zaščitnika tudi pomuslimanjeni vladar Armenske Kiklije Mleh. Odstavi ga njegov (krščanski) nečak Rupen III.
  • Križarji, ki jih vodi jeruzalemski regent Rajmond III. Tripolitanski, se utrdijo ob strateško pomembnem Homškem koridorju, ki odpira razmeroma hitro prehodno pot iz Sirije v Sredozemlje. Od tam načrtujejo plenitve po Siriji.
  • Jeruzalemski državnik Vilijem iz Tira nastopi nadškofovsko službo v Tiru.

Daljni vzhod[uredi | uredi kodo]

Južna Azija[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]