Friderik I. Barbarossa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * ok. 1123, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Friderik je bil sin švabskega vojskovodje Friderika II. in nečak Konrada III. iz rodbine Staufovcev. Leta 1152 so ga okronali za nemškega kralja. Zaradi težnje po vrnitvi kraljevih pravic v Italiji je organiziral več vojaških pohodov. Na prvem (1155) ga je papež Hadrijan IV. okronal za cesarja. Severna Italijanska mesta (1167 združena v lombardsko zvezo) so se temu z Milanom na čelu uprla. Friderik je napadel Milano in ga po dvo letnem obleganju 1162 zavzel ter ga porušil. Nov papež - Aleksander III. - pa je lombardsko zvezo podprl in kljub temu je Friderik leta 1176 zmagal v bitki pri Legnanu. 1180 je povzdignil Štajersko v vojvodino Na kongresu v Benetkah je Friderik priznal papeža Aleksandra in podpisal 6-letno mirovno pogodbo z lombardsko zvezo, ki je 1183 prerasla v trajen mir. V notranjem sporu je premagal Henrika Leva. S poroko sina Henrika VI. je pridobil Kraljestvo obeh Sicilij. Med 3. križarsko vojno je utonil v reki Salef.

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: