Leopold I. Habsburški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Leopold I.
Če iščete avstrijskega in štajerskega vojvodo iz družine Habsburžanov, poglejte geslo Leopold I. Avstrijski.

Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640 Dunaj; † 5. maj 1705 Dunaj.

Leopold I. Habsburški, je bil drugi sin Ferdinanda III. in španske infantinje Marije Ane Habsburške.

Po nepričakovani smrti brata Ferdinanda IV. (1654) je postal cesar v letu 1658. Prizadeval si je vzpostaviti položaj absolutističnega vladarja in tako stopal v spore z ogrskim in hrvaškim plemstvom, kar je povzročilo proticesarsko zaroto (1664-70), ki sta v zadnji fazi vodila hrvaška plemiča Peter Zrinjski in Franjo Krsto Frankopan. Izkazal se je v vojnah in obrambi pred Turki, ter je izpod njih osvojil velike predele Ogrske, nakar je 1687 ogrski državni zbor priznal Habsburžanom dedno pravico do krone.

Družinsko življenje [uredi]

Poročen je bil trikrat. Prvič z Margareto Terezijo Habsburško (svojo sestrično po materi), drugič s Klavdijo Felicitas Habsburško. V teh dveh zakonih s sorodnicama ni dobil moških potomcev.

V zakonu s tretjo ženo Eleonoro-Magdaleno Pfalško-Neuburško je dobil 11 otrok, od tega sta dva postala rimsko-nemška cesarja:

ter:

  • Kristina (1679-1679)
  • Marija Elisabeta (1680-1741)
  • Leopold Jožef (1682-1684)
  • Marija Ana (1683-1754)
  • Marija Teresia (1684-1696)
  • Marija Antonija (1686-1692)
  • Marija Jožefa (1687-1703)
  • Marija Magdalena (1689-1743)
  • Marija Margareta (1690-1691)


Viri [uredi]

  • Pohl, Walther: Habsburžani:zgodovina evropske rodbine, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 (COBISS)