Leopold I. Habsburški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Leopold I. Habsburški
Kaiser-Leopold1.jpg
Leopold I.
Rojstvo 9. junij 1640({{padleft:1640|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1]
Dunaj
Smrt 5. maj 1705({{padleft:1705|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1] (64 let)
Dunaj
Državljanstvo Flag of Hungary.svg Madžarska
Poklic skladatelj
Če iščete avstrijskega in štajerskega vojvodo iz družine Habsburžanov, poglejte geslo Leopold I. Avstrijski.

Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.

Leopold I. Habsburški, je bil drugi sin Ferdinanda III. in španske infantinje Marije Ane Habsburške.

Ferdinand III. (umre 1656), ki nastopi leta 1637, zaključi 30-letno vojno, a mu je bolj kot obnova lastnih ozemelj pomembna smrt sina prvorojenca Ferdinanda IV. (umre 1654), zato na prestol leta 1657 posadi drugorojenca (drugega sina) Leopolda I., v bistvu precej manj sposobnega vladarja za vladanje.

Po nepričakovani smrti brata Ferdinanda IV. (1654) je postal cesar v letu 1657. Prizadeval si je vzpostaviti položaj absolutističnega vladarja in tako stopal v spore z ogrskim in hrvaškim plemstvom, kar je povzročilo proticesarsko zaroto (1664-70), ki sta v zadnji fazi vodila hrvaška plemiča Peter Zrinjski in Franjo Krsto Frankopan. Izkazal se je v vojnah in obrambi pred Turki, ter je izpod njih osvojil velike predele Ogrske, nakar je 1687 ogrski državni zbor priznal Habsburžanom dedno pravico do krone.

Leopoldovi problemi doma:

Gospodarstvo od najnižje možne točke, dosežene tam ob koncu 30-letne vojne, le zelo postopoma okreva, a odtekanje denarja = kapitala iz prostora se nadaljuje, nihče pa ne vlaga v nujno potrebno posodabljanje vsega! Nadaljuje se že ustaljena vladarska logika davkov, sprememb ni!

Nujno potrebno posodabljanje: neki osnovni faktorji vsakdanjega življenja, promet = ceste, takrat ni bilo cest, noben jih ne vzdržuje, naravne poplave so te prometnice spremenile v blato - niso imele trdne zasnove - to naj bi dala vlada, saj so pobirali davke.

Nastopa doba vladarjevega tekmovanja s Francijo - bratranec Bourbon Henrik IV. ima enega sina, ki ima sina Ludvika XIII. in tega uspe kardinal poročiti z mlajšo sestro Habsburžana Ano Avstrijsko, čeprav sta bila bratranca.

Bremena neprivilegiranih se nadalje povečujejo. Zavoljo izredno slabih življenjskih razmer je med ljudmi čedalje več osebnih kriz in kompleksov: vrhunec obtožb čarovništva in čarovniških procesov. V to vsesplošno slabo stanje pa udari konec 1679. najhujša novoveška epidemija kuge! Pravzaprav dva napada: 1680 in 1682 --> velikanske izgube populacije so največja katastrofa za to ozemlje po Turkih! Manj obsežna, a prav tako pogubna kuga se pozneje ponovi še v letih 1715-1716. Ljudje so bili zakompleksani zaradi razmer: lakota, kobilice, potresi, kužne epidemije... - 98% ljudi bilo nepismenih: splošna izobrazba je bila nizka, določenih pojavov si niso znali razložit - v čarovniških procesih cerkev aktivno sodeluje, ker potrebuje spektakularno funkcijo, ki so jo lahko izpolnjevali z ogledi obračuna s čarovniki - 90% od obsojenih bilo žensk: obtožili so jih sodelovanja s hudičem in to je bilo treba dokazati: 2 preizkusa: z vodo ali ognjem • ogenj: sežig na grmadi - hudič bi jo rešil • voda: zvezali in vrgli v vodo • šele, ko je človek umrl so videli, da je bil nedolžen. • rezultat: niti enemu niso mogli dokončno dokazati sodelovanja s hudičem -> ker ni sodelovanja s hudičem, so lahko naredili krščanski pogreb - Zakaj je kdo koga obtožil čarovništva? Ker je bilo treba najdit nekega krivca za slabe razmere.

Leopoldove vojne in ogrožanje slovenskega prostora:

Skrajni SV slovenskega prostora doživlja težke udarce! Prekmurje! - madžarski upor zoper vladarjev absolutizem in protireformacijske pritiske -> vodi Jurij Rakocij 1703-11: znova huda uničenja Prekmurja (Na Madžarskem državljanska vojna: ena stran za vladarja, ena za plemstvo - za samostojno državo). Kruci napadejo in požgejo celotno Mursko polje, Ljutomer, napad na Radgono, oblegan je Ormož in uničena širša okolica.

SMRT VLADARJA 1705 prinese nova upanja: Jožef I. je preudarnejši človekek, a ujet v habsburško politiko nepopustljivosti za ceno trpljenja ljudi.

Družinsko življenje[uredi | uredi kodo]

Poročen je bil trikrat. Prvič z Margareto Terezijo Habsburško (svojo sestrično po materi), drugič s Klavdijo Felicitas Habsburško. V teh dveh zakonih s sorodnicama ni dobil moških potomcev.

V zakonu s tretjo ženo Eleonoro-Magdaleno Pfalško-Neuburško je dobil 10 otrok, od tega sta dva postala rimsko-nemška cesarja:

ter:

  • Kristina (1679-1679)
  • Marija Elisabeta (1680-1741)
  • Leopold Jožef (1682-1684)
  • Marija Ana (1683-1754)
  • Marija Teresia (1684-1696)
  • Marija Antonija (1686-1692)
  • Marija Jožefa (1687-1703)
  • Marija Magdalena (1689-1743)
  • Marija Margareta (1690-1691)


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Pohl, Walther: Habsburžani:zgodovina evropske rodbine, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]