Absolutizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev

Absolutízem je režim neomejene monarhove oblasti. Pojavil se je v nekaterih evropskih državah v 17. stoletju.

Absolutizem je oblika vladanja, ki dá vladarju popolno in neomejeno oblast, vladar odloča o vseh stvareh sam. Pri tem pa je plemstvo izgubilo vso moč. Vladarji so se pri izvajanju svoje oblasti naslanjali na plačane uradnike iz vrst nižjega plemstva ter na plačano vojsko. Dolgo so se morali opirati na soglasje stanov. Ko pa so dohodki od kapitalističnega gospodarstva in kolonij okrepili njihovo moč, so vzpostavili monarhično oblast. S takšnim razmerjem sil je vladar držal neposredne izvajalce svojih ukazov dovolj trdno v oblasti, kajti če niso dosledno upoštevali njegovih ukazov ni bilo plačila, če pa so bili poslušni, je bilo plačilo zelo dobro. Vendar pa je takšno vodenje države zahtevalo veliko denarja, ki si ga je vladar zagotovil z višjimi davki in s posojili od bogatih bankirjev. Absolutistični vladarji so se naslanjali tudi na Cerkev, ki je s svojim vplivom med ljudmi pomagala utrjevati vladarjevo moč, s tem pa je tudi ohranjala lastni položaj v družbi.

[uredi] Oblikovanje absolutističnih držav

Prva absolutistična monarhija je nastala v Španiji. Španski kralji so prevzeli absolutno oblast. Španska monarhija in kulturasta postali v 16. stoletju vzor drugim monarhijam.

V Franciji sta prva ministra Richelieu in Mazarin strla odpor separatističnega plemstva in ustvarila državno enotnost pod absolutno kraljevo oblastjo. Visoke plemiške družine so obdržale le še častne naslove. Tako je v drugi polovici 17. stoletja kralj Ludvik XIV. vladal najmočneje centralizirani državi v Evropi.

Habsburška monarhija je konec 17 stol. razširila oblast v Podonavjein prerasla v velesilo.Marija Terezija in Jožef II.sta izvedla številne reforme.

V Rusiji je bil najpomembnejši absolutni vladar Peter I., kajti njemu gre največ zaslug za takratni razvoj.

Najpomembnejši absolutistični vladarji: