Ludvik II. Italijanski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ludvikov nagrobnik v Milanu

Ludvik II. Italijanski, kralj Italije (od 839/40), sveti rimski cesar (od 855), * 825, † 12. avgust 875, pri Brescii.

Ludvik je bil najstarejši sin Lotarja I., ki ga je leta 839/40 dal kronati za kralja Italije. Od 6. aprila 850 je bil skupaj z očetom socesar, po njegovem odstopu je zavladal v Italiji, cesarska krona pa je v času njegovega vladanja postala le formalni naslov, brez realne moči.

Ker je imel le dve hčeri, je z njegovo smrtjo izumrla italijanska veja Karolingov, cesarski naslov pa je prešel na zahodnofrankovskega kralja Karla Plešastega.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]