1198

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1160.  1170.  1180.  - 1190. -  1200.  1210.  1220.
Leta: 1195 · 1196 · 1197 · 1198 · 1199 · 1200 · 1201
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1198 (MCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

  • 16. april - Umrlega avstrijskega vojvodo Friderika I., ki je umrl na poti nazaj iz križarskega pohoda, nasledi štajerski vojvoda in mlajši brat Leopold VI. Veličastni. Avstrija in Štajerska sta s tem ponovno združeni pod enotnim vladarjem.

Evropa[uredi | uredi kodo]

Nemčija in Italija[uredi | uredi kodo]

  • 8. januar - Po hudi bolezni umre papež Celestin III., ki je hotel abdicirati, vendar mu kardinalski zbor tegna ni pustil. Nasledi ga Inocenc III., 176. papež po seznamu.[1] Prištevamo ga med najpomembnejše papeže v zgodovini Cerkve.
Pepež Inocenc III. Pod njegovim pontifikatom doseže papeštvo vrhunec politične moči.
  • 1. februar - Umrlega grofa Nassaua Walrama I. nasledita sinova Robert IV. in Henrik II., ki skupaj vodita grofijo.
  • 5. marec - Papež Inocenc III. potrdi veljavnost Križnikov, s polnim imenom: Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske[2].
  • marec - Elektorji, podporniki hiše Hohenstaufen izvolijo za nemškega kralja švabskega vojvodo Filipa.
  • maj - Sicilija: kronanje štiriletnega sicilskega kralja Friderika I.. Njegova mati in regentinja Konstanca Sicilska kraljeviča, ker je najverjetneje zelo bolna, preda v varstvo novega papeža Inocenca III.
  • 12. junij - Elektorji, podporniki hiše Welf izvolijo za nemškega (proti?)kralja braunschweigovskega vojvodo Otona, ki mu neomajno podporo izkazuje njegov bratranec angleški kralj Rihard.
  • 12. julij - Aachen: kronanje Otona Braunschweigovskega za kralja Nemčije. Kronanje izvrši kölnski nadškof Adolf iz Altene, kar je v skladu s tradicijo, toda pri kronanju uporabijo nepristne kraljeve regalije.
  • avgust - Papež Inocenc III. pozove na četrto križarsko vojno. Organizacijo križarske odprave poveri italijanskemu markizu Bonifaciju Montferraškemu.
  • 8. september - Mainz: kronanje Filipa Švabskega za kralja Nemčije. Kronanje izvrši mainški nadškof Konrad I. Wittelsbaški, kar je v nasprotju s tradicijo, čeprav uporabijo pristne regalije.↓
  • → Ker hoče novi papež Inocenc III. oslabiti moč štaufovcev, prizna za novega nemškega kralja velfovca Otona Braunschweigovskega. Danim razmeram sledi državljanska vojna, ki v konflikt potegne še Anglijo na strani velfovcev in Francijo na strani štaufovcev.
  • 27. november - Umre sicilska kraljica in regentinja Konstanca. Regentstvo nad kraljevino in varstvo nad sicilskim kraljevičem Friderikom I. ohrani papež Inocenc III.
  • Zadnji izbruh vulkana Solfatara zahodno od Neaplja.

Ostala Evropa[uredi | uredi kodo]

  • maj - Normandija: nad skoraj končanim gradom Gaillard se izlije ploha krvavega dežja. Rihard temu izjemnemu naravnemu fenomenu ne pripisuje kakšenega pomena. Grad Gaillard, narejen po Rihardovih načrtih, velja za najbolj mogočno in dodelano utrdbo širom Evrope, ki je postala standard gradnje za ostale gradove.↓
  • → Večina normandijskih baronov zamenja strani in se vrne k Rihardu. Filip II. poskusi z invazijo na Vexin, vendar ga flandrijska protiinvazija v grofiji Artois odvrne od poskusa. 1199
  • 27. september - Bitka pri Gisorsu: po manjšem spopadu spravi angleška vojska Riharda Levjesrčnega v beg francosko vojsko Filipa II. Ko francoska vojska prečka most, ta pod težo popusti in Filip II. skoraj utone. Oba kralja skleneta začasno premirje, do konca leta si Rihard povrne skoraj vse anžuvinske posesti v Franciji, ki jih je izgubil leta ← 1193.
  • Ob izpraznjeni državni blagajni angleški kralj Rihard razveljavi vse pečate in izda nove, ki jih je seveda treba ponovno kupiti.
  • Irska: po smrti nominalnega zadnjega irskega nadkralja Roryja O'Connora postane naziv brezpredmeten. Nominalni irski kralj je sicer angleški princ Ivan, dejansko pa se na Irskem spopadajo staroselske žepne kraljevine med sabo in hkrati še s kambronormanskimi prišleki[3] iz valižanske Zahodne marke (West Marches).

Azija[uredi | uredi kodo]

Bližnji vzhod[uredi | uredi kodo]

  • julij - Jeruzalemski kralj Amalrik II. Lusignanski in sirski sultan Al-Adil I. skleneta petletno premirje. Al-Adil izkoristi premirje za vojno z Egiptom, da bi ponovno združil ajubidski imperij pod enim, njegovim vodstvom.
  • Ustanovitev katoliškega Reda Svete Trojice. Glavno poslanstvo reda je osvoboditev krščanskih sužnjev iz lastništva muslimanov v času križarskih vojn.

Daljni vzhod[uredi | uredi kodo]

Afrika[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Neznan datum
KArtuzijanski menih in svetnik Odon iz Novare je nekaj časa deloval tudi v Sloveniji.

Smrti[uredi | uredi kodo]

Neznan datum

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Krstno ime Lotario dei Conti di Segni. Ob izvolitvi je star komaj 38 let. Odlikujejo ga inteligentnost, izobraženost in ambicioznost.
  2. V večini virov je namesto Inocenca III naveden Celestin III, vendar je bil le-ta že hudo bolan in ker je hotel zaradi bolezni abdicirati, zadnji teden življenja v letu 1198 najverjetneje ni opravljal papeških dolžnosti. Po drugi strani pa se je novi papež Inocenc III. ambiciozno vrgel v delo.
  3. Poimenovanje za potomce Normanov na Irskem je Hiberno-Normani

Glej tudi[uredi | uredi kodo]