1146

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1110.  1120.  1130.  - 1140. -  1150.  1160.  1170.
Leta: 1143 · 1144 · 1145 · 1146 · 1147 · 1148 · 1149
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1146 (MCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

  • Zaradi močnih padavin skozi vse leto je letina izjemno slaba in po večini Evrope pustoši lakota.

Druga križarska vojna[uredi | uredi kodo]

Sveti Bernard iz Clairvauxa pridiga za drugo križarsko vojno.
  • 1. marec - Ker so bili prvi odzivi na bulo Quantum praedecessores nekoliko mlačni, jo papež Evgen III. ponovno izda in za pridiganje o novi križarski vojni pooblasti Bernarda iz Clairvauxa, enega izmed najvplivnejših teologov tega časa. ↓
  • 31. marec - Vezelay, Burgundija: Bernard iz Clairvauxa pridiga pred zbranimi stanovskimi predstavniki o drugi križarski vojni.↓
  • → Iz Francije se Bernard odpravi v Nemčijo. Kakor leta ←1096 sledijo pogromi Judov vzdolž Rena.
    • Med pogromi kölnski nadškof Arnold preganjanim Judom preda trdnjavo in jim dovoli, da se oborožijo.
    • Manj uspeha z zaščito Judov je imel mainški nadškof Henrik. Jude, ki jim je ponudil zatočišče, besna množica pred njegovimi očmi pobije.
  • Bernard nemudoma intervenira v krajih, kjer se pokoli dogajajo, in glavnega podžigalca pokolov, nekega francoskega meniha Rudolfa, pošlje nazaj v samostan.
  • Spodbujeni od napovedi nove kržarske vojne, se okrepijo tudi napadi na muslimane na morju.
    • Genoževani prehitijo Pisance in oplenijo Baleare. Utrjene prestolnice na Majorki, kjer je sedež še zadnje almoravidske neodvisne taife, se raje izognejo.
    • Genoževani nato nadaljujejo z obleganjem Almerije, a ker ni hkratne podpore s kopnega, so neuspešni.↓
    • Genova in Barcelona skleneta politično in trgovsko zavezništvo.
    • Benečani se odločijo, da ne bodo sodelovali v tem križarskem pohodu. Papež Evgen III. izobči beneškega doža Pietra Polanija.
  • december - Na ramo si prišijeta križ nemški kralj Konrad III. in njegov nečak švabski vojvoda Friderik Barbarossa.

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

Azija[uredi | uredi kodo]

Afrika[uredi | uredi kodo]

Normanska Kraljevina Afrika (1146-1158)
  • Almohadi pod vodstvom kalifa Abd al-Mu'mina osvojijo celoten Maroko. Ostanek Almoravidov je zgolj s simbolično oblastjo omejen na prestolnico Marakeš. Na Majorki še naslednjega pol stoletja vztraja almoravidska veja Banu Ganija.
  • Abd al-Mu'min spremeni ograjeni samostan (ribat) v današnjem Rabatu v trdnjavo za nastanitev čet v džihadu proti Španiji, kar štejemo za ustanovitev mesta.
  • Sicilski admiral Jurij Antiohijski, ki je bil v službi kralja Rogerja II., osvoji Tripoli v Libiji, ki postane prestolnica novo osnovane normanske Kraljevine Afrike (Regno d'Africa) z Rogerjem II. kot kraljem.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]