1150

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1120.  1130.  1140.  - 1150. -  1160.  1170.  1180.
Leta: 1147 · 1148 · 1149 · 1150 · 1151 · 1152 · 1153
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1150 (MCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

  • 21. november - Umrlega obnovitelja kraljevine Navarre Garcijo IV. nasledi sin Sančo VI.
  • Bitka pri Flochbergu med hišama Hohenstaufen in Welf. Nemški kralj Konrad III. in kronski princ Berengar Henrik premagata razlaščene Welfe (očeta Welfa VI. in sina Welfa VII.). Ni znano zaradi česar je kronski princ Berengar Henrik umrl, njegova smrt pa odpre vprašanje nasledstva.
  • Po smrti kneza slovanskih Havelijcev Pribislava Henrika uspe vzpostaviti nadzor nad ozemljem Havelijcev brandenburški mejni grof Albert Medved.
  • Erik Jedvardsson, o katerem ni znano kaj dosti, zavlada v Zahodni Gotlandiji. Njegov cilj je vreči s prestola aktualnega švedskega kralja Sverkerja Starejšega.
  • Ustanovitev opatije v Birkenheadu (SZ Anglija). Opatija začne opravljati prvo splavarsko transportno službo za prevoz potnikov čez reko Mersey med polotokom Wirral in Liverpoolom.
  • Ustanovitev Univerze v Parizu, Sorbone.
  • Nizozemska: jezikovni prehod s frankovske stare holandščine na srednjo holandščino, ki se potem razvija skozi cel srednji vek v moderno holandščino (nizozemščino).
Peter Lombard v inicialki C-ja k začetku Sentenc.
  • Francoski teolog Peter Lombard skompilira in objavi teološki učbenik »Sentence« z reprezentativnimi odlomki iz Svetega pisma in od cerkvenih očetov, ki služijo za sistematizacijo teologije.
  • Gerhard iz Kremone predstavi Evropi arabske številke.
  • Prva poročila o prisotnosti Romov v Konstantinoplu.

Bližnji vzhod[uredi | uredi kodo]

  • Vojska alepskega atabega Nur ad-Dina ujame edeškega grofa Joscelina II. in ga oslepljenega zapre v temnico v Alepu.↓
  • → Joscelinova soproga in hči ob novici o ujetništvu prodata Bizantincem trdnjavo Turbessel in preostale posesti Edeške grofije.↓
  • Nur ad-Din še isto leto kasneje Bizantincem odvzame Turbessel.

Daljnji vzhod[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]