1220

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1190.  1200.  1210.  - 1220. -  1230.  1240.  1250.
Leta: 1217 · 1218 · 1219 · 1220 · 1221 · 1222 · 1223
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1220 (MCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Invazija Mongolov na Horezmijsko cesarstvo[uredi | uredi kodo]

Obseg Horezmijskega cesarstva pred mongolsko invazijo.
  • Džingiskan in njegov sin Toluj usmerita glavni napad na Buharo. Okoli 50.000 mongolskih konjenikov prečka puščavo Kyzyl Kum in prispejo pred vrata Buhare neopaženo.↓
  • 16. februar → Mongoli zavzamejo Buharo, pobijejo vse pod orožjem, večino preživelih zasužnijo, razen rokodelcev, ki jih izženejo v Mongolijo. Požar uniči večino mesta.
  • Po Bukhari zavzamejo Samarkand, ki je močneje utrjen. Džingiskanu in Toluju se pridruži druga polovica armade pod vodstvom Čagataja in Ogotaja. Po neuspešnem odporu Mongoli pomorijo vse prebivalce na poljih zunaj obzidja in iz njihovih glav sestavijo piramide.
  • Džingiskan da generaloma Džebeju in Subedeju nalogo, da ulovita pobeglega horezmijskega šaha Muhamada II.. Na razpolago jima da 20.000 konjenikov. ↓
  • → Horezmijski šah Muhamad II. umre kot begunec na enem od Kaspijskih otokov. Odpor proti Mongolom nadaljuje njegov sin Džalal al-Din, ki pobegne z ostankom zveste horezmijske armade v Indijo.
  • Severna Horezmija: v mestu Urgenč se po smrti šaha Muhamada II. eden od horezmijskih guvernerjev razglasi za sultana. Med vsemi horezmijskimi mesti se to mesto brani najbolj vztrajno. Ulični boji od hiše do hiše zahtevajo visoke izgube med Mongoli. Pojavijo se napetosti med Džingiskanovimi sinovi, ki vodijo vojsko, zato Džingiskan odvzame poveljstvo glede vodenja obleganja najstarejšemu sinu Džočiju in ga prenese na Ogotaja. S tem pa Džingiskan tudi pokaže, da za nasledstvo favorizira Ogotaja, ki je njegov tretji sin s soprogo Börte Udžin. Po uspešnem obleganju so poklani vsi prebivalci mesta z okolico, mesto z razrušenjem jezov odplavljeno in uničeno. 1221

Nasledstva[uredi | uredi kodo]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Detajl s kraljevega portala Katedrale Chartes. Z obnovo charteške katedrale doseže doseže gotski slog v arhitekturi in plastiki svoj vrhunec ter najde posnemovalce širom Evrope.
  • 22. november - Papež Honorij III. krona Friderika II. za rimsko-nemškega cesarja. Po kronanju si Friderik II. za središče političnega delovanja izbere Sicilsko kraljestvo[1], ki jo v naslednjih letih z nizom političnih reform upravno centralizira.
  • Peta križarska vojna: to leto je večinoma nedejavno. V osvojeni Damietti se za prvenstvo v mestu in s tem nad križarji spreta pooblaščeni voditelj križarske odprave papeški legat Pelagij Galvani in de facto voditelj križarjev jeruzalemski kralj Ivan Briennski. Ker križarji stopijo na stran papeškega legata, se Ivan Brienski skupaj s svojo vojsko vrne v Akkon. Napačno obveščen papeški legat Pelagij čaka na obljubljeno glavno floto Friderika II., ki pa je zaposlen z utrjevanjem oblasti na Siciliji. 1221
  • Epirski vladar Teodor Komnen Dukas zavzame med obnovljeno ofenzivo proti Solunskemu kraljestvu mesto Ber. 1221
  • V Angliji je ukinjen sodni institut božje sodbe, tj. postopka v kazenskem sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nedolžnosti prebiti krute, pogosto smrtno nevarne preizkuse (npr. z ognjem, vrelo vodo, ipd).[2]
  • Pariz ima okoli 50.000 prebivalcev.
  • Poljski vojvoda Mazovije Konrad I. se ubrani napada baltskih Prusov.
  • Dokončana je obnova Katedrale Notre-Dame v Chartresu. Gotska arhitektura postane zelo popularna. V tem slogu se to leto začne še obnova katedral v Aimensu, Yorku in Salisburyju.
  • Frančišek Asiški, star 38 let, se odpove vodenju frančiškanskega meniškega reda in se odloči za samoto.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ni del Rimsko-nemškega cesarstva.
  2. ^ SSKJ, geslo sôdba, 21.01.2014,
  3. ^ Po drugih virih 4. junij 1221

Glej tudi[uredi | uredi kodo]