Čagataj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Čagataj
Portret
Smrt 1241
Q2627464?
Državljanstvo Flag of Mongolia.svg Mongolija
Poklic condottiero
Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju.

Čagataj kan (mongolsko Цагадай, tudi Čagata, Čugata, Čagta, Džagataj in Čagataj), † 1241, je bil drugi Džingiskanov sin in prvi kan Čagatajskega kanata. Po njem so dobili ime tudi čagatajski jezik in Čagatajski Turki.

Čagataj je bil je vročeglav in nestrpen do svojih sorodnikov, predvsem do starejšega brata Džočija, katerega je na volitvah za velikega kana brezpogojno zavračal. V tem pogledu je bil najbolj glasen med vsemi svojimi sorodniki. Njegov sin Mutugen je bil ubit med obleganjem Bamiyana leta 1221.[1]

Čagatajski kanat[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Čagatajski kanat.

Čagataj je pri Džingiskanovi delitvi cesarstva leta 1225 dobil večino ozemlja današnjega Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana in Uzbekistana v osrednji Aziji. V Mongolskem cesarstvu je bil zadolžen za nadziranja izvrševanja zakonov Jase, ki jih je predpisal Džingiskan in so veljali samo do Džingiskanovega kronanja za velikega kana Mongolov. Njegovo ozemlje je bilo kasneje znano kot Čagatajski kanat, ki je bil odvisno cesarstvo Mongolskega cesarstva.

Pravi ustanovitelj kanata je bil Čagatajev vnuk Algu.

Država je bila pod mnogo manjšim vplivom islama kot sosednji Ilkanat na jugozahodu. Del prebivalstva je prestopilo v islam, v kanatu pa se je kljub temu zelo dolgo časa obdržala stara nomadska tradicija. Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bilo prav to glavni vzrok za nazadovanje v urbanizaciji in agrokulturi na tem ozemlju, do katerega je prišlo kasneje.

Prvi vladar, ki je prestopil v islam, je bil Mubarak šah. Njegov prestop leta 1256 je bil precej problematičen, ker so v prejšnjih nekaj manj kot tridesetih letih vsi vladarji zavrnili islam in se vrnili k stari veri. Tarmarširin, ki je Mubaraka spreobrnil v islam, je kasneje poskušal spreobrniti celo vladarsko družino. Mubarakova spreobrnitev je povzročila obširne negativne reakcije med nomadi na vzhodu kraljestva in nazadnje tudi njegovo usmrtitev leta 1334. Po njegovi smrti je Čagatajski kanat izgubil svoj status in je razpadel.

V Čagatajevo družino se je kasneje priženil Timur Lenk. Kmalu po letu 1500 je Čagatajeva družina spet prišla na oblast v današnjem Uzbekistanu in vladala vse do 18. stoletja kot uzbeška dinastija Šajbanidov.

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
Jesugej Bagatur
 
 
 
 
 
Hölun
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Belgutej
 
Bekter
 
Džoči Kasar
 
Kadžijun
 
Temüge
 
Temudžin (Džingiskan)
 
Börte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Džoči
 
 
Čagataj
 
 
 
Ögedej
 
 
Toluj

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ratchnevsky, Paul (1991) Genghis Khan: His Life and Legacy Blackwell, Oxford, UK, str. 164, ISBN 0-631-18949-1