1242

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1210.  1220.  1230.  - 1240. -  1250.  1260.  1270.
Leta: 1239 · 1240 · 1241 · 1242 · 1243 · 1244 · 1245
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1242 (MCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Mongolske osvojitve[uredi | uredi kodo]

  • januar - Mongoli preidejo zamrzjeno Donavo. Ogrski kralj Béla IV. skupaj z družino in zakladnico pobegne v Avstrijo, kjer ga dozdevni zaveznik vojvoda Friderik II. Babenberški aretira, okrade in izsili od kralja nekaj obmejnih pokrajin. ↓
  • → Kralj Béla IV. pobegne na Hrvaško. Mongolski general Kadan[1] ga preganja z dvema tumnoma[2]. Med pregonom proti Dalmaciji Mongoli osvojijo slabo utrjeni Zagreb (Gradec). Sledita dve verziji dogodkov:
    • Manj verjetna verzija: Bitka na Grobničkem Polju, združena hrvaška vojska pri Reki odločujoče porazi Mongole pod vodstvom Batu Kana, ki so se prisiljeni vrniti v vzhodno Evropo.[3]
    • Bolj verjetna verzija: Kadanovo nadaljevanje pregona kralja Béle IV. proti Dalmaciji. Pregon se ustavi pred Kliško utrdbo pri Splitu, ki blokira dostop do Splita in bližnjega otoka Čiovo, kamor se je zatekel Béla IV.
  • pomlad - Töregene katun, vdova umrlega vrhovnega kana Ögedeja, si zagotovi prevlado na mongolskem dvoru.
Že ostareli Batu Kan je vztrajno zavlačeval z odpravo na volitve vrhovnega kana v Mongolijo.
  • pomlad - V Evropo dospe brzojavka o smrti vrhovnega kana Ögedeja[4].
    • Batu Kan je v skladu z zakonikom Jasa primoran prekiniti z vojaškimi operacijami po Evropi in s tem načrtovano invazijo proti Rimsko-nemškemu cesarstvu ter usmeri pozornost na imenovanje novega velikega kana. Njegovih namestnikov ta uredba ne zadeva, zato le-ti nadaljujejo s poskusi širitve Mongolskega imperija, vendar v manjšem obsegu. Mongolska vojska pobije ob odhodu vse vojne ujetnike. S sabo vodi v Mongolijo predvsem mojstre v raznih obrteh.
    • Batu Kan z ustanovitvijo kanata Zlata horda končno definira svoj politični položaj v odnosu do ostalih delov Mongolije.
    • General Kadan opusti obleganje trdnjave Kliš in naredi ob umiku iz Dalmacije ovinek skozi Bolgarijo, ki jo opustoši. Bolgarski car Kaliman Asen I. kapitulira in privoli v plačilo letnega tributa Zlati hordi.
  • Batu Kan naredi red z ostanki kneževin Volških Bolgarov, ki jih je porazil pred šestimi leti in si jih tributarno podredi.
  • maj - Po odhodu Mongolov se ogrski kralj Béla IV. vrne na opustošeno Ogrsko in prične z nujno obnovo ter pripravo na morebitno novo invazijo. Vzhodno od Donave so Mongoli pomorili več kot polovico prebivalstva.
    • Ker mu kronično primanjkuje denarja, kralj Béla IV. spodbuja priseljevanje judov na Ogrsko in jim podeli polne državljanske pravice. Spodbuja tudi vrnitev Kumanov, ki se integrirajo v madžarsko družbo[5].
    • Béla IV. proglasi Zagreb za svobodno kraljevo mesto, mu podeli avtonomijo pod pogojem, da ga utrdijo. Temu zgledu sledijo številna mesta po Ogrskem.
  • Zakaridska Armenija: mongolski general Baidžu, ki je nasledil leto dni prej umrlega generala Čormagana, začne z obsežno ofenzivo proti seldžuškemu Sultanatu Rum. Ofenziva je namenjena proti sultanu Kejhosrovu II., ki je po Ögedejevi smrti zadržal izplačilo tributa. Že isto leto pade mesto Karin. 1243
  • Kitajska: ofenziva Mongolov pod vodstvom regentinje Töregene in njenega sina Güyüka proti dinastiji Južni Song. Mongoli zavzamejo mesto Hangzhou in vpadejo v Sečuan.

Francija[uredi | uredi kodo]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Bitka na Čudskem jezeru: v bitki na zaledenelem jezeru je bila težka oborožitev nemških vitezov v breme.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Japonski cesar Sidžo (1232-1242) je umrl rosno mlad, kot večina japonskih cesarjev.

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nezakonski sin vrhovnega kana Ögedeja.
  2. ^ tj. 20.000 vojščakov
  3. ^ Te verzije ne podpirajo niti takratni pisni niti arheološki viri.
  4. ^ Umrl 11. decembra prejšnje leto.
  5. ^ mad. Kuman - Kun
  6. ^ Grofiji Roussillon in Cerdagne nasledi preko naziva grofa Barcelone, ki pa je nazivno v vazalnem odnosu s francoskim kraljem (in ne aragonsko krono).
  7. ^ Lübsches Recht, s

Glej tudi[uredi | uredi kodo]