1244

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1210.  1220.  1230.  - 1240. -  1250.  1260.  1270.
Leta: 1241 · 1242 · 1243 · 1244 · 1245 · 1246 · 1247
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1244 (MCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Padec Jeruzalema[uredi | uredi kodo]

Poraz križarjev pri Harbiyahu je pomenil začetek počasnega in mučnega konca.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • 1. marec - Gruffyd ap Llywelyn, polbrat valižanskega princa Dafydda ap Llywelyna, se smrtno ponesreči med poskusom pobega iz Londonskega Towra, kamor ga je kot gosta zaprl angleški kralj Henrik III.. Valižanski princ Dafydd začne razbremenjen ponovno spletkariti proti angleškemu kralju. 1245
  • 16. marec - Okcitanija: konec obleganja katarskega gradu Montségur. Katari, ki jih že devet mesecev oblega križarska vojska, se predajo. Čez dvesto katarov zavrne spreobrnitev in se brez prisile poda na že pripravljeno grmado. Skesance in simpatizerje katarov zasliša inkvizitorsko sodišče[2], mdr. tudi gospodarja gradu barona Raymonda de Pereilla.
    • Konec katarskega gibanja v Okcitaniji. Večina laičnih katarov se navidez spreobrne in emigrira v Italijo in Španijo, kjer je imela inkvizicija manj vpliva.
Pomnik pomorjenim katarom v bližini Montségurja.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Neznan datum

Smrti[uredi | uredi kodo]

Neznan datum

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. , ki je že sam leta 1239 zavzel Jeruzalem, a ga potem zapustil,
  2. Takrat priznanje pridobljeno z mučenjem še ni štelo za veljavno.
  3. in hkrati valencijski kralj
  4. Hainaut, izg. ​[ɛno]
  5. Lübsches Recht, s
  6. Možna leta njene smrti glede na nasprotujoče si vire so še 1233, 1246, 1248

Glej tudi[uredi | uredi kodo]