1246

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1210.  1220.  1230.  - 1240. -  1250.  1260.  1270.
Leta: 1243 · 1244 · 1245 · 1246 · 1247 · 1248 · 1249
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1246 (MCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Pismo Güyük Kana papežu Inocencu IV. hranijo Vatikanski arhivi.

Mongolski imperij[uredi | uredi kodo]

  • Temügeju, Džingiskanovemu najmlajšemu sinu, spodleti puč proti regentinji Töregene. Svoj interes nemudoma zavaruje njen sin in zakoniti upravičenec do prestola vrhovnega kana Güyük. S tem, ko dobi Güyük v upravljanje vojsko, dobi politično moč.
  • 24. avgust - Ustoličenje Güyük Kana za 3. mongolskega vrhovnega kana. Kronanju prisostvuje veliko število tujih odposlancev in (premaganih) vladarjev ter lokalnih guvernerjev.
  • Generalu Baidžuju, enemu redkih mongolskih generalov, ki za časa medvladja vodil agresivno zunanjo politiko, spodleti invazija na severno ajubidsko Mezopotamijo in abasidski Bagdad. Güyük Kan, nezadovoljen, ker je po nepotrebnem razdražil nasprotnike, ga zato zamenja z generalom Eldžididejem.
  • 20. september - Zlata horda: Batu Kan usmrti černigovskega kneza Mihaela Černigovskega, ker se le-ta ni hotel udeležiti obreda v spomin Džingiskana.
  • 30. september - Regentinja Töregene zastrupi vladimirskega velikega kneza Jaroslava II., ki ga je Batu Kan poslal v Karakorum. V kneževini Vladimir-Suzdal ga nasledi mlajši brat Svjatoslav III.

Gvelfi vs. gibelini[uredi | uredi kodo]

  • Po izobčenju zavzame rimsko-nemški cesar Friderik II. mnogo bolj agresivno držo in osvoji gvelfovski Viterbo. Napredovanje cesarja zaustavi kardinal Raniero Capocci, ki mu papež zaradi uspehov na bojnem polju podeli v upravo Sicilijo.
  • Papež najde zarotnike, ki so dovolj blizu Frideriku II. in jim brez zadržkov da nalogo, da umorijo cesarja. Zarota je predčasno odkrita in zarotniki podvrženi kruti torturi. Napredovanje papeževega legata Raniera Capoccija zaustavi cesarju zvesta sicilska vojska.
  • 22. maj - Papež Inocenc IV. za nemškega gvelfovskega kralja imenuje turinškega deželnega grofa Henrika Raspeja, ki dobi vzdevek "farški kralj"[1].
  • avgust - Bitka pri Niddi: protikralj Henrik Raspe premaga nemškega kralja Konrada IV.[2] Konrad še vedno obdrži Bavarsko, kjer se poroči s princeso Elizabeto Wittelsbaško, in utrdi svoj položaj v Avstriji, ki nima ↓ zakonitega vladarja. 1247

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Babenberški grb je v rabi še danes kot grb Avstrije.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Pfaffenkönig, m
  2. ^ Sin cesarja Friderika II., hkrati jeruzalemski kralj.
  3. ^ gibelinski
  4. ^ Lübsches Recht, s

Glej tudi[uredi | uredi kodo]