Alfonz X. Kastiljski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Alfonz X. Kastiljski (tudi Alfons, Alfonso El Sabio (A. Modri), A. Astronom), špansko-nemški kralj, * 23. november 1221, Burgos, (ali Toledo), Španija, † 4. april 1284, Sevilla.

Alfonz X. na svojem dvoru.

Leta 1252 je postal kralj Kastilje in Leóna. V letu 1257 so ga izbrali za nemškega kralja.

Zaslužen je za napredek znanosti in književnosti. Kot mecen znanstvenikov in umetnikov je bil tudi sam avtor mnogih pomembnih del, med drugimi Cantigas de Santa Maria. Politično je bil manj uspešen. Izdal je zakonik za celotno državo in začel pisanje španske zgodovine Cronica general, prvi prevod Biblije v španščini in astronomskih del Libros del saber de astronomia. Pisal je pesmi.

Zanj so epicikli v nebesni mehaniki postali zlovešči. Zelo se je zanimal za znanost in je v vsakem pogledu podpiral učenjake - Arabce, Jude in kristjane, ki so živeli v Španiji. Njegov dvor je bil stičišče judovskih, islamskih in krščanskih učenjakov. Med proučevanjem Ptolemejeve teorije epiciklov je izjavil: »če bi me bog pri stvarjenju sveta vprašal za nasvet, bi bilo mnogo stvari preprosteje ustvarjeno.« Tudi zgradba človeškega telesa se mu je zdela šušmarska. S tem sicer ni želel izreči nobenega heretičnega mišljenja, pa so ga vseeno obsodili zaradi bogohlinja in je izgubil prestol. Leta 1282 je bil detroniziran.

Pod njegovim pokroviteljstvom so neposredno iz arabščine prevedli Albatanijeve astronomske tabele iz leta 900. V Toledu je zbral skupino 50 učenjakov, arabskih in judovskih astronomov iz Kordobe, Toleda in Pariza, da bi izboljšali al-Zarkalijeve Toledske planetne tabele iz leta 1080. Leta 1252 so sestavili znane Alfonsove (Alfonzinske) astronomske tabele, ki so bile v splošni rabi okoli 300 let, dokler von Peuerbach in Regiomontan nista ugotovila, da so za njun čas že precej nenatančne. Ernst Zinner je navedel, da te planetne tabele niso ohranjene in naj bi nastale v Parizu v letih 1300 do 1322. S temi tabelami so tedanji astronomi poskušali popravite napake iz Ptolemejevih tabel. V njih so navedli dolžino tropskega leta 365 d 5 h 49 m 16 s. Čez 330 let so leta 1582 uvedli gregorijanski koledar, ki je upošteval dotedanja znanja o dolžini leta.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]