Dolžina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«.

Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:

parsek (30.856.804.798.079.115 m),
svetlobno leto (9.460.730.472.580.800 m),
astronomska enota (149.597.870.660 m),
Ksenofonov stadij (5397 m),
geografska milja (1855 m),
morska milja (1852 m) (pred 1929 1853,184 m) (mednarodna morska milja, navtična milja,
ameriška geodetska milja (1609,347 m),
milja (1609,344 m) (mednarodna milja),
kilometer (1000 m),
Eratostenov stadij (231 m),
Ptolemejev stadij (222 m),
kraljevi egipčanski stadij (210 m),
furlong (201,168 m),
olimpijski stadij (192,8 m),
srednji atiški stadij (185,4 m),
rimski stadij (185,25 m),
Posidonijev srednji stadij(177,8 m),
grški srednji stadij (172 m),
perzijski stadij (161,1 m),
potopisni stadij (157 m),
rod (5,0292 m),
laket (2,75 m),
ruski seženj (2,13360 m),
seženj (1,896 m).

jard (0,914 m),
vatel (0,778 m),
aršin (0,71120 m),
komolec (0,44 m),
(dunajski) čevelj (0,316(08) m),
ameriški geodetski čevelj (0,3048006 m),
(imperialni) čevelj (0,3048 m),
ruski čevelj (0,304800 m),
sumerski čevelj (0,2645 m),
pedenj,
decimeter (0,1 m),
vršek (0,04445 m),
dunajski palec (0,02634 m) (palec, avstrijska cola),
palec (0,0254 m) (angleški palec, mednarodni palec),
ameriški geodetski palec (0,02540000508 m)
sotka (0,021336 m),
centimeter (0,01 m),
milimeter (0,001 m),
mikrometer (10⁻⁶ m),
nanometer (10⁻⁹ m),
ångström (10⁻¹⁰ m),
Bohrov polmer 5,29189379 · (10⁻¹¹ m),
Planckova dolžina 1,6 · (10⁻³⁵ m).

Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.