Kentaver (ozvezdje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kentaver
Kentaver
Seznam zvezd v ozvezdju Kentaver
Latinsko ime: Centaurus
Kratica: Cen
Rodilnik latinskega
imena:
Centauri
Simbolika: Kentaver
Rektascenzija: 13 h
Deklinacija: −50°
Površina: 1060 kv. stopinj
(9. po velikosti)
Glavne zvezde: 11
Bayer/Flamsteed: 69
Zvezde s planeti: 8
Svetle zvezde: 9
Bližnje zvezde: 15
Najsvetlejša zvezda: Alfa Kentavra (α Cen)
(−0,01m)
Najbližja zvezda: Proksima Kentavra
(α Cen C)
(4,22 sv. l.)
Messierova telesa: 0
Meteorski roji: Alfa Kentavridi
Omikron Kentavridi
Teta Kentavridi
Sosednja
ozvezdja:
Zračna črpalka
Gredelj
Šestilo
Južni križ
Vodna kača
Tehtnica (vogal)
Volk
Muha
Jadro
Vidno na širinah med +30° in −90°
Najprimernejše opazovanje 21:00, maja


Kentaver (latinsko Centaurus) je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Je eno največjih ozvezdij, deveto po velikosti.

Pomembne značilnosti[uredi | uredi kodo]

Kentaver ima Proksimo Kentavro, rdečo pritlikavko, ki je najbližja zvezda (poleg Sonca) Zemlji kot tudi Alfo Kentavra, ki je dvojna zvezda s katero je Proksima Kentavra gravitacijsko vezana, tako da je ustvarjena trojna zvezda.

V ozvezdju se nahaja tudi Beta Kentavra, ki je četrta najbolj svetla zvezda na nebu in druga odkrita zvezda z magnitudo 1. Tu je tudi BPM 37093, za katero menijo, da je degenerirana zvezda, Omega Kentavra (najbolj svetla kroglasta kopica na nebu) in Kentavra A (eliptična galaksija)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvič je ozvezdje omenil Evdoks (4. stoletje pr. n. št.), nato pa še Arat (3. stoletje pr. n. št.). Ptolemej jo je uvrstil na svoj seznam 48 ozvezdij, poleg tega pa je katalogiziral še 37 zvezd.

Mitologija[uredi | uredi kodo]

Znana nebesna telesa v ozvezdju[uredi | uredi kodo]

Zvezde[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]