Kuščarica (ozvezdje)
| Seznam zvezd v ozvezdju Kuščarica | |
| Latinsko ime: | Lacerta |
| Kratica: | Lac |
| Rodilnik latinskega imena: |
Lacertae |
| Simbolika: | kuščar |
| Rektascenzija: | 22,5 h |
| Deklinacija: | +45° |
| Površina: | 201 kv. stopinj (68. po velikosti) |
| Glavne zvezde: | 5 |
| Bayer/Flamsteed: | 17 |
| Zvezde s planeti: | 1 |
| Svetle zvezde: | 0 |
| Bližnje zvezde: | 1 |
| Najsvetlejša zvezda: | Alfa Kuščarice (α Lac) (3,77m) |
| Najbližja zvezda: | EV Kuščarice (EV Lac) (16,5 sv. l.) |
| Messierova telesa: | 0 |
| Meteorski roji: | noben |
| Sosednja ozvezdja: |
Andromeda Kasiopeja Kefej Labod Pegaz |
| Vidno na širinah med +90° in −90° Najprimernejše opazovanje 21:00, oktobra |
|
Kuščarica (latinsko Lacerta) je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Ni bilo med Ptolemejevimi 48-timi ozvezdji. Ozvezdje je tvoril okoli leta 1687 Johannes Hevel. Ne vsebuje posebej pomembnih svetlih zvezd, Messierovih teles, galaksij, svetlejših od 14,5m, kroglastih kopic ali zvezd z lastnimi imeni. Zaradi tega ga je na nebu težko najti. Severni del leži na Rimski cesti med Labodom, Kasiopejo in Andromedo. Povezujejo ga s Kasiopejo zaradi podobnosti v obliki »W«. V tem smislu jo včasih imenujejo »Mala Kasiopeja«.
Znana nebesna telesa v ozvezdju [uredi]
Zvezde [uredi]
- Alfa Kuščarice (α Lac), zvezda glavnega niza spektralnega razreda A1 V z navideznim sijem 3,77m. Zvezd z večjim navideznim sijem od 4m v ozvezdju ni. Alfa Kuščarice je optična dvojna zvezda.
- Roe 47, večkratna zvezda s petimi komponentami (z navideznimi siji 5,8, 9,8, 10,1, 9,4 in 9,8).
- ADS 16402, dvojna zvezda, okrog njene komponente B kroži planet z nekaterimi nenavadnimi lastnostmi. Planet velikosti Jupitra ima nenavadno nizko gostoto, podobno gostoti plute, in je zelo napihnjeni plinski velikan. Planet nosi oznako HAT-P-1b. Zvezdi sta oddaljeni med seboj 1500 a.e.
Drugo [uredi]
- NGC 7243, razsuta kopica z navideznim sijem približno 6,4m
- BL Kuščarice (BL Lac), odkrili so je sorazmerno zgodaj in so najprej mislili da je zvezda, zato so ji dali ime spremenljivke. V resnici pa je jedro galaksije. Posodila je celotnemu tipu teles telesom BL Kuščarice (podtip blazarjev). Telesu se nepravilno v času nekaj dni spreminja navidezni sij od 14 do 17m.
|
||||||||||||||