Južna riba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Južna riba
Ozvezdje
Južna riba
Seznam zvezd v ozvezdju Južna riba
Latinsko ime Piscis Austrinus
Kratica PsA
Rodilnik latinskega imena Piscis Austrini
Rektascenzija 22
Deklinacija -30
Družina Heavenly Waters
Površina 245 (°)²
(60. po velikosti)
Glavne zvezde 7
Bayer/Flamsteed
zvezde
21
Zvezde s planeti 3
Zvezde svetlejše
kot 3,00m
1
Zvezde znotraj
10,00 pc (32,62 ly)
3
Najsvetlejša zvezda Formalhaut (α Južne ribe) (1,16m)
Najbližja zvezda Lacaille 9352
(10,74 sv.l., 3,29 pc)
Messierova telesa 0
Sosednja
ozvezja
Kozorog
Žerjav
Kipar
Mikroskop
Vodnar
Vidno na širinah med +55° in −90°.
Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - Oktober.
Južna riba je vidna pod Vodnarjevimi nogami.

Južna riba (latinsko Piscis Austrinus oz. Piscis Australis, pred 20. Stoletjem znano tudi kot Piscis Notius) je srednje veliko južno ozvezdje. Edina zvezda v njem, ki je svetlejša od 4. magnitude, je Formalhaut. Je eno izmed Ptolemajevih ozvezdij.

Zvezde[uredi | uredi kodo]

PiscisAustrinusCC.jpg

Formalhaut (1m2), najsvetlejša zvezda v Južni ribi, tradicionalno predstavlja usta ribe. Njegov spremljevalec Formalhaut b je prvi zunajosončni planet, ki je bil zaznan v vidni svetlobi z Hubblovim vesoljskim teleskopom. TW Južne ribe je vidna blizu Formalhauta in leži le eno svetlobno leto proč od njega. Verjetno je z njim gravitacijsko povezan v dvojno zvezdo. Ima navidezni sij 6,5 in je spremenljiva zvezda tipa BY Zmaja.[1]

Beta, Delta in Zeta Južne ribe v kitajski astronomiji sestavljajo Tien Kang (nebesna vrv).[2] Beta je bela zvezda z navideznim sijem 4,29, spektralnim razredom A0 in oddaljenostjo od nas 130 ly..[3]Delta je dvojna zvezda, sestavljena iz zvezde 4,2 in 9,2 magnitude.[1]

S Južne ribe je dolgoperiodična spremenljivka tipa Mire,katere sij niha med 8,0 in 14,5 magnitudo s periodo 271,7 dneva, V Južne ribe je polpravilna spremenljivka, ki niha med navideznim sijem 8m0 in 9m0 s periodo preko 148 dni.[1]

Lacaille 9352 je šibka rdeča pritlikavka, ki je oddaljena 10,74 svetlobnih let proč. Z navideznim sijem 7m34 je prešibka,da bi jo videli s prostim očesom.

NGC 7172, NGC 7174 in NGC 7314 so tri galaksije s površinsko svetlostjo 11,9; 12,5 in 10,9 magnitude. [1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Sky map 22h 00m 00s, −30° 00′ 00″