Ladja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Ladja (razločitev).

Sodobna potniška ladja

Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini. Izum krmnega krmila v 12. stoletju in razvoj jadranja v času križarskih vojn sta skoraj povsem izpodrinila vesla. Ena izmed najboljših jadrnic je bil kliper Sir Launcelot, ki je prevažal čaj in je bil zgrajen 1865. Prvi parniki so se še vedno zanašali na jadra, ki so zagotavljala cenen in zanesljiv dodatni pogon. Odprtje Sueškega prekopa 1869 in uvajanje kompavndnega parnega stroja je parnike postavilo daleč pred jadrnice, pa tudi ladijski parni stroj je kmalu zamenjal motor z notranjim zgorevanjem. Tankerji so se na morjih pojavili po II. svetovni vojni, ko se je v Evropi in ZDA močno povečala potreba po nafti. Dolgotrajno zaprtje Sueškega prekopa v letu 1967 in veliko povečanje porabe nafte sta pripeljala do nastanka orjaških tankerjev, t. i. supertankerjev. Za hitre prevoze na kratke razdalje so razvili hidrogliserje in hoverkrafte, ki so sprva prevažali vojaške enote, nato pa potnike in končno tudi hitro pokvarljive tovore. V zgodnjih 90-ih letih so razvili tovorne avtomatizirane jadrnice in maglev ladje (maglev je kratica za magnetno levitacijo).

Ladje imajo na bokih barvni luči, ki posadkam drugih ladij ponoči omogočata določiti njihovo lego in smer plovbe. Na levi strani imajo rdečo luč, na desni pa zeleno.