1221

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1190.  1200.  1210.  - 1220. -  1230.  1240.  1250.
Leta: 1218 · 1219 · 1220 · 1221 · 1222 · 1223 · 1224
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1221 (MCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Invazija Mongolov na Horezmijsko cesarstvo[uredi | uredi kodo]

  • Mongoli nadaljujejo z osvajanjem Horezmijskega cesarstva. Horezmijski šah Džalal al-Din prodira z ostankom zveste vojske proti severni Indiji.↓
  • → Po zavzetju mesta Urgenču so še nezavzeta ozemlja propadlega Horezmijskega cesarstva daleč od pacifikacije.
Bitka pri Indu: horezmijskemu šahu Džalal al-Dinu je uspelo prebroditi reko Ind. Ostali niso imeli te sreče.
  • Armada generala Toluja, ki se je odcepila od glavnine z Džingiskanovim ukazom, da uniči ostanek horezmijske vojske pod vodstvom šaha Džalal al-Dina, med pregonom oblega in zavzame mesta Termez, Balkh in prestolnico horezmijskega cesarstva Merv.↓
  • → Merv pade po tednu dni obleganja. Pokol braniteljev in civilistov, ki ga izvrši Toluj, je še obsežnejši kot Džingiskanov pokol Urgenča. Skupno število žrtev že najverjetneje presega milijon. Po Mervu zavzame Toluj Nišapur in Herat. V Nišapurju, kjer v boju pade Džingiskanov svak Tokučar, ne prizanese niti psom in mačkam.
  • Toluj sledi horezmijskemu šahu razmeroma počasi, ker je zaposlen z obleganji in pokoli, zato ga dohiti glavnina pod Džingiskanom. Naslednji cilj je mesto Bamijan. Ker v napadu umre Džigiskanov vnuk, Čagatajev sin Mutugen, je usoda tega mesta prav tako kruta.
  • Bitka v Parwanu: bežečemu horezmijskemu šahu Džalal al-Dinu se uspe med begom skozi današnji Afganistan vojaško okrepiti. Eno od mongolskih izvidnic mu uspe celo premagati, nato nadaljuje z begom proti Indiji. ↓
  • Bitka ob reki Ind: po porazu v Parwanu Džingiskan osebno vodi mongolsko vojsko z okoli 30.000 možmi v Indijo in porazi horezmijskega šaha Džalal ad-Dina. Šahu in zelo redkim preživelim uspe pobegniti. Po kratkem neuspešnem zasledovanju se Džingiskan vrne nazaj v osrednjo Azijo, kjer pusti vojsko in od tam vrne v Mongolijo.
    • Mongolska generala Džebe in Subedej, ki sta ostala ločena od glavnine, po Džingiskanovih navodilih nadaljujeta z okoli 20.000 konjeniki z obhodom Kaspijskega jezera, da bi napadla Kipčake v hrbet. V tem letu premaga ta oddelek Mongolov Gruzijce in med zimo 1221/1222 prečka Kavkaz. 1222

Peta križarska vojna[uredi | uredi kodo]

  • Po smrti ikonijskega sultana Kajkavsa I. ponehajo napadi ikonijskih Seldžukov na Ajubide v severni Siriji in Mezopotamiji.
  • julij - Jeruzalemski kralj Ivan Briennski se pomiri s papeškim legatom Pelagijem Galvanijem in organizira novo invazijo križarjev Jeruzalemskega kraljestva, ki bi razbremenila in ozemeljsko povezala križarje v Damietti.
  • Križarski pohod na Kairo se sprevrže v katastrofo. Sultan Al-Kamil ukaže poplaviti suh kanal, ki so ga prečkali križarji, in s tem prekine povezavo med križarji in bazo v Damietti. Voditelj križarjev Pelagij je v brezupnem položaju prisiljen skleniti mir in v zameno za prost odhod vrniti Damietto Al-Kamilu.
  • Med križarji in Al-Kamilom je sklenjen 8 letni mir. Papež Honorij III. za neuspeh križarske odprave okrivi rimsko-nemškega cesarja Friderika II.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Go-Horikava, še en od mladoletnih japonskih cesarjev.
  • Puč Džokju, Japonska: bivši cesar Go-Toba se poskuša ponovno polastiti oblasti na Krizanteminem prestolu s tem, da v škodo aktualnega cesarja Džuntokuja nastavi svojega triletnega sina Čukja, 85. japonskega cesarja po vrsti. Po obračunu z zarotniškim bivšim cesarjem Go-Tobo je cesar Čukjo še isto leto odstavljen in na njegovo mesto imenovan desetletni Go-Horikava, 86. japonski cesar po vrsti.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]