Toluj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Toluj
Kan
TuluiWithQueenSorgaqtani.jpg
Toluj kan s soprogo Sorgaktani. Rashid al-Din, zgodnje 14. stoletje.
Vladanje 1227 – 1229
Rojstvo 1193
Smrt 1232 (star 39 let)
Mongolija
Predhodnik Džingiskan
Naslednik Ögedej kot veliki kan Mongolskega cesarstva,
Sorgaktani kot vladarka tolujskih apanaž
Soprog(a) Sorgaktani beki
Vladarska hiša Bordžigin
Oče Temüjin (Džingiskan)
Mati Börte

Toluj, včasih tudi Tuluj ali Toluj kan (mongolsko: Толуй хаан, kitajsko: 拖雷, pinjin: Tuōléi), * 1193, † 1232, je bil najmlajši Džingiskanov in Börtin sin. Po očetovi smrti leta 1127 je nasledil mongolski prestol in vladal do leta 1229, ko je bil za drugega velikega kana Mongolskega cesarstva izvoljen njegov brat Ögedej. Pred prevzemom oblasti se je udeležil vojnih pohodov proti dinastijam Jin, Xi Xia in Horezmskemu cesarstvu, kjer je zasedel Merv in Nišapur in poklal prebivalce. Bil je neposredni prednik večine mongolskih kanov.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Med Džingiskanovim vzponom na oblast je bil Toluj še premlad, da bi se neposredno vključeval v dogajanja. Ko je bil stat pet let bi ga skoraj ubili Tatari. Rešila ga je sestra Altani s pomočjo dveh Džingiskanovih tovarišev. Leta 1203 ga je oče zaročil z Ong kanovo nečakinjo Sorgaktani. Leta 1209 se mu je rodil prvi sin Mongke, ki je kasneje postal četrti veliki kan Mongolskega cesarstva.

Toluj je bil najboljši vojak med Džingiskanovimi sinovi. Njegova prva večja vojaška operacija je bila vojna z dinastijo Jin in obleganje Dexinga, v katerem je sodeloval tudi njegov svak Čiku.

Leta 1221 ga je Džingiskan poslal v Horasan v Iranu, da zatre upore več mest. Ker so novembra 1220 med obleganjem Nišapurja ubili njegovega svaka Tokučarja, je Toluj po osvojitvi mesta izgnal vse meščane na ravnico pred mestom in jih pobil. Enako usodo je doživel Merv.[1]

Džingiskanov naslednik[uredi | uredi kodo]

Ko se je Džingiskan odločal o svojem nasledniku, je imel težko nalogo, saj je imel štiri sinove. Toluj je imel odlične vojaške izkušnje in je bil zelo uspešen general, vendar je izbral Ögedeja, ki je bil bolj sposoben politik. Imel je občutek, da je Toluj preveč oprezen, da bi bil dober vladar.

Džungiskan je leta 1227 na vojnem pohodu proti dinastiji Xi Xia umrl. Oblast v državi je prevzel Toluj, ki je vladal samo do leta 1229, ko je bil za velikega kana tudi s Tolujevo podporo uradno izvoljen očetov izbranec Ögedej.

Toluj se je v letih 1231-1232 kot strateg in general skupaj z Ögedejem in Mongkejem udeležil vojnega pohoda v severno Kitajsko. Po zlomu kitajske obrambe so se vrnili na sever.[2]

Smrt in zapuščina[uredi | uredi kodo]

Tajna zgodovina Mongolov pravi, da se je Toluj žrtvoval za svojega brata Ögedeja, ki je na vojnem pohodu proti Kitajski nevarno zbolel. Šamani so trdili, da so vzrok za njegovo bolezen kitajski duhovi zemlje in vode, ki so vznemirjeni zaradi pregona svojih podložnikov in opustošenja države. Žrtvovanje ozemlja, živali in ljudi bi Ögedejevo bolezen samo še poslabšalo, zato so šamani predlagali žrtvovanje družinskega člana, po katerem bo se njegovo stanje takoj poboljšalo. Za žrtev se je prostovoljno javil Toluj, ki je takoj po zaužitju strupenega napitka umrl. Ata Malik Džuvaini trdi, da je umrl zaradi alkoholizma.[3]

Bolj pomembna kot Toluj je bila verjetno njegova družina. Tolujeva krščanska žena Sorgaktani in sinovi Mongke, Kublaj, Arikbek in Hulegu so dolgo krojili usodo Mongolskega cesarstva. Bili so ustanovitelji kitajske dinastije Yuan in dinastije Ilkanov in so med državljansko vojno v Mongolskem cesarstvu podpirali dvor velikega kana. Med rivalskima bratoma Kublajam in Arikbekom je kasneje prišlo do spora, ki je razdrobil moč Mongolskega cesarstva in v 1260. letih povzročil konflikte v zahodnih kanatih.

Rivalstvo med Tolujidi, Ögedejevimi sinovi in Džočijem je povzročilo stagnacijo in notranje spore v obdobjih regentstev po smrti Ögedeja in njegovega sina Gujuka. Mongke je leta 1252 svojemu očetu retroaktivno podelil naslov velikega kana.[4] Ko je Kublajkan leta 1271 ustanovil dinastijo Yuan, je svojega očeta uvrstil na uradni seznam cesarjev z imenom Ruizong.

Družina[uredi | uredi kodo]

Toluj je imel mnogo žena in priležnic. Prva žena je bila Sorgaktani, ki je bila mati Tolujevih štirih sinov.

Najbolj znani Tolujevi sinovi so bili:

  • Mongke kan, veliki kan Mongolskega cesarstva
  • Džurika
  • Kutugu
  • Kublaj, veliki kan Mongolov in cesar dinastije Yuan
  • Hulegu, prvi Ilkan mongolske Perzije
  • Arikbek, ki si je lastil pravico do naslova kagana in so ga proti Kublaju podpirali mongolski tradicionalisti
  • Budžek, ki je zgodaj umrl. O njem ni mnogo podatkov. Znano je samo to, da je v letih 1236-1241 sodeloval v invaziji na Evropo in na Mongkejevi izvolitvi leta 1250.
  • Muka
  • Satuktaj
  • Sabuktaj

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
Jesugej Bagatar
 
 
 
 
 
Hölun
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Belgutej
 
Bekter
 
Džoči Kasar
 
Kadžijun
 
Temüge
 
Temudžin (Džingiskan)
 
Börte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Džoči
 
 
Čagataj
 
 
 
Ögedej
 
 
Toluj
Toluj
Rojen: 1190 Umrl: 1232
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Džingiskan
Regent Mongolskega cesarstva
1227-1229
Naslednik: 
Ögedej
Predhodnik: 
Džingiskan
Cesar dinastije Yuan
(posmrtno ga je promoviral Kublajkan)

1227-1229
Naslednik: 
Ögedej

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ William Bayne Fisher, John Andrew Boyle, Ilya Gershevitch, Ehsan Yar - The Cambridge History of Iran, str. 313
  2. ^ Frederick W. Mote-Imperial China 900-1800, p.447
  3. ^ Paul Kahn, Francis Woodman Cleaves-The secret history of the Mongols, str. xxvi
  4. ^ Jack Weatherford-Genghis Khan and the making of the modern world, str. 169