Hamag Mongol

Hamag Mongol Хамаг Монголын ханлиг
10. stoletje–1206
Mongolsko cesarstvo okoli leta 1207
Status	Kanat
Glavno mesto	osrednji tabor ob reki Kerulen
Skupni jeziki	srednja mongolščina
Religija	tengrizem šamanizem
Vlada	volilna monarhija
Kan
• 1130–1148	Kabul kan (prvi dokumentirani kan)
• 1148–1156	Ambagaj kan (drugi)
• 1156–1160	Hotula kan (tretji)
• 1160 - 1171	Jesugej (de facto)
• 1189–1206	Džingiskan (zadnji)
Zakonodajalec	Kurultaj
Zgodovinska doba	visoki srednji vek
• Dinastija Liao omenja obstoj Hamag Mongol	11. ali 10. stoletje
• Kabul kanovo kronanje	1130
• Jesugejeva smrt	1171
• Temudžin postane kagan Hamaga in dobi častno ime Džingiskan	1189
• Džamuka je izvoljen za Džingiskanovega rivalkega kana	1201
• Džingiskan porazi Džamuko, združi mongolska plemena in ustanovi Mongolsko cesarstvo	1206
+
Predhodnice Naslednice Dinastija Liao Proto-Mongoli Mongolsko cesarstvo
Danes del	Mongolija Rusija  Ljudska republika Kitajska

Hamag Mongol (mongolsko Хамаг монгол, Hamag Mongol, dobesedno 'cela Mongolija', kitajsko 蒙兀國) je bila velika konfederacija mongolskih plemen (hanlig, kanat) v 12. stoletju na Mongolski planoti. Hamag Mongol se včasih šteje za predhodnico Mongolskega cesarstva.

Obstoj nekoliko skrivnostne plemenske zveze, ki je v mongolskem izročilu znana kot Hamag Mongol uls, je dokumentiran v virih kitanske dinastije Liao (916–1125), ki je vladala v severni Kitajski in vzhodni Mongoliji. Po padcu dinastije Liao leta 1125 so začeli Mongoli igrati pomembno vlogo na mongolskem nižavju. Zasedli so porečja rek Onon, Kerulen in Tuul v gorovju Henti, ki so spadala med najbolj rodovitne dele Mongolije. Tajčudi, eno od treh plemen, ki so v 12. stoletju tvorila jedro Mongolskega kanata, so bili naseljeni v Zabajkalskem kraju v južni Sibiriji. Zabajkalski kraj in mongolska pokrajina Henti sta bili glavni pokrajini Hamag Mongol. Trije glavni klani so bili Bordžigini (Hijadi), Tajčudi in Džalairi.

Prvi dokumentirani kan Hamag Mongol je Kabul kan iz klana Bordžigin. Kabul kan je uspešno odbil invazije vojsk dinastije Džin pod vodstvom Džurčenov. Kabul kana je nasledil Ambagaj kan iz klana Tajčudov. Ambagaja je ujela Tatarska konfederacija in njegovo hčerko na silo izročila za ženo njihovemu vodstvu. Njega samega so izročili Džinu, ki ga je okrutno usmrtil. Ambagaja je nasledil Kabul kanov sin Hutula kan, ki se je s Tatari spopadel v trinajstih bitkah, da bi maščeval smrt Ambagaj kana.

Po smrti Hutula kana Hamag Mongol ni bil sposoben izvoliti njegovega naslednika. Vodstvo kanata je prevzel Kabul kanov vnuk Jesugej, poglavar Hijadov, in se izkazal za učinkovitega in superiornega vladarja. V njegovi družini je bil leta 1162 v Deluun Boldogu ob reki Onon rojen Temudžin, bodoči Džingiskan

Ko je Jesugeja v zgodnjem 12. stoletju za pomoč zaprosil mladi Tugril kan, da bi s prestola odstavil svoje brate, so mu Mongoli pomagali poraziti keraitske voditelje in ga ustoličili.

Jesugeja so leta 1170 zastrupili Tatari in je kmalu zatem umrl. Po njegovi smrti leta 1171 je začel Hamag Mongol razpadati. Politična anarhija in zatišje moči je trajalo do leta 1189, ki je kan Hamag Mongol postal Džingiskan. Med drugimi mongolskimi plemeni je izbruhnila vojna. Temudžinov prijatelj Džamuka je kot gurkan (univerzalni vladar) leta 1201 reorganiziral rivalska plemena, vendar ga je zveza Hamag Mongol in Kereidov porazila.

Ko Tugril kan ni hotel skleniti zavezništva s Hamagom, so ga vojne s Tamudžinom skoraj uničile. Temudžin je leta 1206 končno združil vse klane na Mongolski planoti in dobil naziv Džingis-kan.

Skici

Viri

• Akademiiya nauk SSSR – History of the Mongolian People's Republic, Nauka Pub. House, Central Dept. of Oriental Literature, 1973
• Bat-Ochir Bold – Mongolian Nomadic Society, St. Martin's Press, 1999. ISBN 0-312-22827-9
• The New Encyclopædia Britannica, Encyclopædia Britannica, 1974: Macropaedia Me-Ne ISBN 0-85229-290-2
• László Lőrincz – Histoire de la Mongolie, Akadémiai Kiadó,the University of Michigan, 1984. ISBN 963-05-3381-2