Alkoholizem

Alkoholizem
Klasifikacija in zunanji viri
"King Alcohol and his Prime Minister" okoli leta 1820
MKB-10	F10.2
MKB-9	303
MedlinePlus	alcoholism
MeSH	D000437

CT: Ciroza jeter pri 3 letnem otroku

Ultrazvok: Ciroza jeter pri 3 letnem otroku

Alkoholizem ima več nasprotujočih si opredelitev. Je pretirano in stalno oziroma periodično zauživanje alkoholnih pijač, ki povzroča veliko bolezni (cirozo jeter, vnetje živcev, duševno razkrojenost) ipd. Alkoholizem lahko prizadane tudi otroka, če nosečnica uživa alkohol.

Znaki alkoholizma

• velika oz. nepremagljiva želja po alkoholu
• oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola (oseba se ne zaveda količine zaužitega alkohola in tako težko preneha s pitjem)
• povečana toleranca za alkohol (za enak učinek opojnosti je potrebna vedno večja količina alkohola),
• telesna odvisnost od alkohola (v primeru daljšega časovnega obdobja neuživanja alkohola se oseba znoji, pojavi se tresavica rok, slabost, bruhanje, tesnoba, nasilnost, alkoholik tako rabi alkohol, da se povrne v normalno stanje oz. da se pomiri)

Alkohol kot droga

Alkohol spada med droge, ki povzročajo največjo fizično in psihično odvisnost. Redno zauživanje alkohola privede do pojava, ki se imenuje alkoholizem. Odtegnitev te droge, lahko povzroči alkoholni delirij. Osebe povezane z alkoholizmom, katere se napoti na zdravljenje odvisnosti, se z njimi ukvarja psihiater in psihiatrija. Potrebno je dolgoročno mentalno zdravljenje osebe povezane z alkoholom in ustrezno ponuditi pomoč njegovi družini ali drugim bljižnjim. Rezultat alkohola v družini je v večji meri psihološkega in prav tako fizičnega nasilja, kjer so v največji meri prizadeti otroci, v njihovi fazi razvoja.

Dejavniki tveganja

Raziskave kažejo, da prekomerno uživanje alkohola v zgodnjih najstniških letih lahko samo neposredno vpliva na tveganje za nastanek alkoholizma, saj na takšno tveganje vplivajo tudi geni, znanstveniki jim pripisujejo 40 odstotno krivdo za odvisnost od alkohola.

Približno 40 odstotkov tistih, ki pričnejo piti alkohol pred 14 letom postanejo kasneje v življenju odvisni, 10 odstotkov tistih, ki do 20-tega leta alkohola ne uživajo, pa imajo težave z alkoholom kasneje v življenju. Okrog 40 odstotkov alkoholikov začne pretirano piti alkohol do konca adolescence.

Obstajajo dokazi, da se večina alkoholikov razvije v najstniških letih, ko okoljski dejavniki najbolj vplivajo na človeško telo. Stresno otroštvo močno vpliva na razvoj alkoholizma in na težave z drugimi drogami. Hkrati pa dobri medsebojni odnosi zmanjšujejo tveganje za razvoj alkoholizma.

Socialne ovire

Odnosi in socialni stereotipi lahko povzročijo ovire v odkrivanju in zdravljenju prekomernega uživanja alkohola. To predstavlja večje ovire za ženske kot moške. Strah pred stigmatizacijo lahko pripravi ženske zanikati, da skrivajo svoje pitje in da pričnejo piti same in ne v družbi. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta ženska alkoholik. V nasprotju s ženskami pri moških strah pred posledicami lahko pripravi moške priznati, da so zboleli za alkoholizmom, a ravno nasprotno kot ženske. Moški javno pokažejo svojo pitja, in pijejo v skupinah. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta človek alkoholik.

Jellinekova razdelitev alkoholikov

Biti ali ne piti

• α - alkoholik: Pije zaradi duševnih razlogov. Alkohol mu služi kot sredstvo za odpravljanje raznih težav. Pije več, kot je to v njegovem okolju v navadi. Posledice so vidne npr: telesno, v družini, v službi...
• β - alkoholik: Pojavljajo se že telesne posledice pitja (tudi zelo hude), vendar ni ne telesno ne duševno odvisen. Pije zato, ker je to v navadi v okolju v katerem živi.
• γ - alkoholik: Kaže jasno napredovanje od duševne v telesno odvisnost. Ima hudo okvarjen nadzor nad količino zaužitega alkohola, hkrati pa ni sposoben abstiniranja. Ko ne dobi alkohola, čuti močno željo po njem in kaže odtegnitvene znake. Posledice so hude na vseh področjih njegovega življenja.
• δ - alkoholik: Je izrazito telesno odvisen. Tak človek ni sposoben abstinirati, niti dneva ne more biti trezen, ne pojavljajo se odtegnitveni znaki. Ima pa nadzor nad zaužito količino pijače.

Defenicija sindroma odvisnosti od alkohola

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, psihičnih in socialnih motenj . V splošnem pa moramo zadostiti trem pogojem:

• hrepenenje (sla po zaužitju),
• abstinenčni sindrom (v primeru pomanjkanja alkohola),
• toleranca (potreba po vse večji količini alkohola za enak učinek opoja).

Konzumiranje alkohola širom sveta

Lastnosti alkohola

Alkoholne pijače najpogosteje sestavlja etanol. Molekula etanola je majhna, polarna, vodotopna molekula in spada med alifatske alkohole. Etanol z lahkoto prehaja preko celičnih membran in prehaja tudi preko hematoencefalne bariere ter placente. Nekaj, približno 3 g/dan, ga nastaja pri bakterijski fermentaciji ogljikovih hidratov v tankem črevesu.

Absorbcija alkohola

Alkohol se po zaužitju absorbira v gastrointestinalnem traktu (GIT) s prosto difuzijo:

• 75 % v proksimalnem delu tankega črevesa
• 20 % v želodcu
• 5 % drugje

Koncentracija alkohola v posameznih tkivih je odvisna od prekrvljenosti le-teh in deleža vode v tkivih.

Izločanje alkohola iz telesa

Alkohol se izloči iz krvi v 8-10 urah. Večji del se razgradi v jetrih (90-98 %), medtem ko se preostali del izloči nespremenjen z urinom, znojem in izdihanim zrakom. Jetra 70 kg težkega človeka zmorejo v eni uri razgraditi do 10 ml (8g) alkohola, oksidacija pa poteka po treh metabolnih poteh:

• alkoholna dehidrogenaza (ADH): encim, ki se nahaja v citosolu hepatocitov (zelo majhne količine tega encima je mogoče najti še v možganih in testisih); po tej poti se metabolizira 90 % alkohola

Akutna intoksikacija z alkoholom

Akutna intoksikacija je posledica zaužitja večje količine alkohola v sorazmerno kratkem času.

Koncentracija alkohola[‰] in simptomi:

• 0,1 - 0,5 zelo malo ali odsotnost simptomov,
• 0,5 - 1,0 zmanjšana globinska ostrina vida in daljši reakcijski čas,
• 1,0 - 1,5 evforija, sprostitev inhibicij in daljši reakcijski čas,
• 1,5 - 2,0 močno podaljšan reakcijski čas, rahle motnje ravnovesja in koordinacije, motnje govora,
• 2,5 - 3,0 znaki paralize, grobe motnje zavesti, bruhanje,
• 3,5 - 4,0 globoka koma,
• 4,0 - 5,0 smrt zaradi paralize dihalnih mišic.

Centralni živčni sistem (CŽS)

Živčni sistem človeka

Čeprav laiki pojmujejo alkohol kot stimulator, je ta v resnici depresor CŽS. V začetni fazi je navidezna stimulacija posledica dezinhibicije določenih predelov CŽS - zaradi depresije inhibicijskih mehanizmov (pri nižjih koncentracijah deluje alkohol selektivno, saj je njegov učinek večji na inhibitorne kot na ekscitacijske sinapse). Alkohol zaradi inhibicije poveča tudi hitrost kitnega refleksa.
Nekateri predeli CŽS so bolj občutljivi na alkohol. Retikularna formacija , predel v podaljšani hrbtenjači, je nanj še posebej občutljiv, zato so pri intoksikaciji z alkoholom prizadete funkcije raznih centrov, ki se v retikularni formaciji nahajajo. Eden izmed njih je ascendentni retikularni aktivacijski sistem (ARAS), ki skrbi za koordinacijo in integracijo vseh možganskih funkcij.
Posledice delovanja alkohola na ta sistem so motorične, senzorične in psihične motnje. Predvsem so prizadete tiste višje funkcije zavesti, ki se jih moramo priučiti: človekova usmerjenost, razsodnost, njegovo samoobvladovanje, itd. Moteni so tudi spomin, koncentracija, razumevanje in spanje. Vse te spremembe spremljajo še senzorične in motorične motnje (na primer motnje govora, ravnotežja).
Pri hujši intoksikaciji alkohol prizadane tudi ostale dele CŽS in pride do splošnega inhibitornega učinka, zaradi katerega začno odpovedovati tudi razni drugi centri:

• Respiratorni center:

Zmanšana je odzivnost na spremembe pCO2; pri velikih koncentracijah (400 mg/dl ali vec) lahko nastopi depresija dihanja, ki je običajno vzrok smrti pri intoksikaciji z alkoholom.

• Termoregulacijski center:

Alkohol poveča izgubljanje toplote iz telesa zaradi povečanega pretoka krvi skozi kožo in GIT; višje koncentracije alkohola v krvi onesposobijo termoregulacijski center.

• Srčno-žilni sistem:

Alkohol na kardiovaskularni sistem nima velikega vpliva. Povzroča širjenje ožilja v koži, ki zato postane vroča in pordela. V možganih pride do vazodilatornega učinka šele pri zelo visoki koncentraciji alkohola v krvi (3‰).

Vpliv alkohola na človekove organe oziroma organizem

Vpliv alkohola na telo

Jetra

Akutno uživanje alkohola, tudi v prekomernih dozah, kratkotrajno ne povzroča sprememb v delovanju jeter. Po dolgih letih uživanja alkohola pa lahko iz jeter nastane ciroza jeter.

Kri

Alkohol zaradi povečanega izločanja adrenalina v začetni fazi povzroča hiperglikemijo, kasneje pa se lahko pojavi hipoglikemija.
Alkohol zvišuje koncentracijo HDL in znižuje koncentracijo LDL v krvi. Učinek, ki ga zaradi tega ima na ožilje, je koristen, saj znižuje incidenco ateroskleroticnih obolenj ožilja (ugotovili so, da je doza alkohola, ki organizmu še ne škoduje, vendar že ima koristne učinke na ožilje, 1 dl rdečega vina na dan).
Alkohol direktno vpliva na celice kostnega mozga in zavira produkcijo levkocitov ter trombocitov. Pojavijo se tudi blažje anemije (sideroblastna in megaloblastna).

Spolni organi

Alkohol ima afrodizični učinek - povečuje spolno poželjenje, vendar pri moških zmanjšuje sposobnost erekcije. Pri moških se pojavijo impotenca, sterilnost, atrofija testisov, ginekomastija; feminizacija je posledica zvišanja razmerja estrogen/testosteron (zaradi atrofije testisov se zmanjša produkcija testosterona, koncentracija estrogena pa je zvišana zaradi slabše sposobnosti jeter za razgradnjo tega hormona).

Trebušna slinavka

Alkohol lahko povzroči nastanek kroničnega alkoholnega kalcifirajočega pankreatitisa - posledica ponavljajočih se akutnih pankreatitisov.

Mišičje

Alkohol neposredno škoduje mišicam in povzroča alkoholne skeletne miopatije. V poškodovanih mišicah je povečana aktivnost encima kreatin fosfokinaze.

Alkoholni fetalni sindrom

Alkohol je v zahodnem svetu najpogostejši teratogeni dejavnik in povzroča mentalno prizadetost otrok. Tudi zmerno uživanje alkohola je med nosečnostjo kontraindicirano. Prekomerno uživanje alkohola vodi v prezgodnja rojstva, spontane splave in povzroča nizko porodno težo. Alkohol direktno zavira celično rast v zgodnji nosečnosti, kar naj bi bil eden od vzrokov za razvojne nenormalnosti.
Fetalni alkoholni sindrom je trajna motnja, ki jo zaznamujejo počasnejša rast, neobičajen izgled obraza ter poškodbe centralnega živčnega sistema. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom rastejo počasneje tako v maternici kot tudi kasneje. Poleg neobičajnega videza obraza imajo pogosto manjšo glavo, možgane, srce in hrbtenico. Poleg tega imajo tudi druge anatomske posebnosti. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom se rodijo manjši kot ostali novorojenčki, pogosto imajo težave s hranjenjem in spanjem. Pogosto imajo drugačen fizični izgled obraza in zaostajajo v rasti. Imajo tudi težave z vidom, sluhom, pozornostjo, učenjem preprostih stvari, vedenjem v družbi in nadzorovanjem lastnega vedenja. Pogosto uživanje alkohola (7 ali več enot alkohola tedensko) ali opijanje (5 ali več enot alkohola ob določeni priložnosti) močno poveča tveganje za razvoj fetalnega alkoholnega sindroma. Treba je opozoriti, da lahko otrok razvije fetalni alkoholni sindrom, kljub manjšim zaužitim količinam alkohola. Če je plod v maternici izpostavljen alkoholu, pa vendarle ne razvije fetalnega alkoholnega sindroma, je kljub temu rizičen za razvoj številnih duševnih, telesnih ali vedenjskih motenj. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom kot tudi vsemi motnjami, ki nastanejo kot posledica uživanja alkohola v nosečnosti, pogosto potrebujejo posebno pomoč v šoli ter stalni zdravstveni nadzor.

Preventiva

Motnje zaradi uživanja alkohola močno vplivajo na družbo kot celoto, zato Svetovna zdravstvena organizacija, vlada in številne druge regionalne institucije nastopajo s številnimi ukrepi, načrti in programi, da bi zmanjšali škodo zaradi alkoholizma.

V boju proti zdravstvenem, socialnem in izbobraževalnem neuspehu, ki je posledica alkoholizma, se šteje prepoved in omejitev oglaševanja alkohola ter starost, pri kateri je mogoča zloraba alkohola, kot pomemben korak k zmanjševanju zlorabe alkohola.

Viri

• Med.Over.Net - Alkoholizem