Ciroza jeter

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ciroza jeter
Klasifikacija in zunanji viri

Mikroskopski prikaz ciroze jeter
MKB-10 K70.3, K71.7, K74
MKB-9 571
DiseasesDB 2729
eMedicine med/3183 radio/175
MeSH D008103

Jetrna ciroza (tudi zgrbančenje jeter) je bolezenska sprememba jeter s spremembo zgradbe in razporeditve tkiva, propadanjem hepatocitov, fibrozo, regeneracijo in motnjo funkcije.[1]

Je kronična bolezen jeter, pri kateri se tkivo jeter nadomešča z vezivnim tkivom. Jetra otrdijo in se skrčijo, s tem pa je njihovo delovanje moteno. Vpliva tudi na krvni obtok jeter, kar se izrazi navzven kot razširjene kožne vene okrog popka, poimenovane tudi meduzina glava. Ciroza jeter je posledica različnih drugih bolezni jeter, lahko pa nastaja tudi pod vplivom strupov.

Je značilna bolezen alkoholikov, pri katerih se začnejo množično kopičiti maščobe v jetrih, kar imenujemo zamaščena jetra. V naslednji stopnji začne propadati aktivno tkivo, razvijejo pa se obsežni snopi neaktivnega vezivnega tkiva. Zaradi primanjkljaja aktivnih jetrnih režnjev oz. hepatocitov se jih namnoži večje število, kar pa povzroči nezadostno prekrvitev in odpoved jeter. Razvoj ciroze pri alkoholikih lahko preprečimo z odrekanjem alkoholu in primerno prehrano, ki vsebuje beljakovine in vitamine. Posebno škodljivo je žganje.

Ciroza jeter se lahko med drugim razvije tudi pod vplivom sladkorne bolezni, kroničnega vnetja jeter (najpogosteje hepatitis B in hepatitis C) ali žolčnih poti, zastajanja žolča, debelosti ali nepravilne prehrane (preveč mastnih jedi, premalo beljakovin).

Jeter, obolelih za cirozo, ni moč vrniti v prejšnje stanje, vendar lahko napredovanje ciroze s primernim zdravljenjem zaustavimo ali vsaj omejimo. Kot zadnja rešitev za osebo z cirozo jeter je kirurški poseg presaditve jeter.

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Ciroza jeter, prikazana s CT-jem trebuha.

Zlati standard za diagnozo ciroze jeter je biopsija. Histološko je cirozo mogoče opredeliti kot mikronodularno ali mešano, vendar je ta uvrstitev opuščena, ker je nespecifična, saj se lahko spreminja, ko bolezen napreduje in so serološki označevalci veliko bolj specifični. Vendar pa biopsija ni potrebna, če klinični, laboratorijski in radiološki podatki kažejo na cirozo. Biopsija nosi majhno, a pomembno tveganje - zaradi ciroze se lahko biopsija jeter zaplete.

Ultrazvok[uredi | uredi kodo]

Ultrazvok se redno uporablja pri ocenjevanju ciroze, saj lahko pokaže tudi mala in modularna napredovanja ciroze jeter. Z njim se tudi odkrivajo karcinom jetrnih celic, portalna hipertenzija in Budd-Chiarijev sindrom (z oceno pretoka v venah jeter).

Nov tip naprave, FibroScan (prehodna elastografija), uporablja elastične valove za določitev togosti jeter, kar se lahko teoretično pretvori v rezultat na lestvici METAVIR. Ta proizvaja ultrazvočno podobo jeter (20–80 mm), skupaj s prepoznavanjem pritiska (v kPa.) Test se opravi veliko hitreje kot biopsija (po navadi traja 2,5-5 minut) in je popolnoma neboleč. Prikazuje razumno korelacijo s prikazom ciroze.

Drugi testi se izvajajo v posebnih okoliščinah, vključujejo CT/MRI žolčevoda (MRCP).

Endoskopija[uredi | uredi kodo]

Gastroskopijo (endoskopski pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika) se izvaja pri bolnikih s cirozo, kjer je izključena možnost biopsije. Če se ugotovi, se lahko uporabi preventivno lokalno zdravljenje z beta zaviralci.

Redko so vzrok ciroze bolezni žolčevodov, kot je primarni sklerozirajoči holangitis. Ultrazvok žolčevoda, kot EROO ali MRCP, lahko dokaže nepravilnosti pri teh bolnikih in pomaga pri diagnozi.

Patologija karcinoma[uredi | uredi kodo]

Karcinom jetrnih celic.

Pod mikroskopom so jetra v začetku razširjena, vendar ob napredovanju bolezni postanejo manjša. Njihova površina je neenakomerna, skladnost je čvrsta in pogosto rumene barve (v primerjavi s steatozo). Glede velikosti vozlov obstajajo tri vrste: mikronodularna, makronodularna in mešana ciroza. V mikronodularni obliki (Laennova ciroza) so regeneracijski vozlički pod 3 mm, v makronodularni cirozi so vozlički večji od 3 mm, mešana ciroza pa je sestavljena iz vozlov različnih velikosti.

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Načeloma poškodbe jeter zaradi ciroze ni mogoče pozdraviti, vendar lahko zdravljenje ustavi ali podaljša napredovanje in zmanjša zaplete. Priporočljiva je zdrava prehrana, saj je lahko ciroza dolgotrajen proces. Potrebno je natančno spremljanje bolezni in napredovanje ciroze. Odvajala, kot so laktuloze, lahko zmanjšajo tveganje za zaprtje, njihova vloga pri preprečevanju encefalopatije pa je omejena.

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Invalidnosti prilagojena leta za cirozo jeter na 100.000 prebivalcev v letu 2004.[2]
     ni podatka      manj kot 50      50–100      100–200      200–300      300–400      400–500      500–600      600–700      700–800      800–900      900–1000      več kot 1000

Ciroza in kronična bolezen jeter sta bili leta 2001 v Združenih državah Amerike deseti najpogostejši vzrok smrti pri moških in dvanajsti pri ženskah; tam umre okoli 27.000 ljudi vsako leto za posledicami jetrne ciroze oziroma kronične jetrne bolezni. Tudi strošek ciroze v smislu človeškega trpljenja, zdravljenja v bolnišnici ter manjše produktivnosti je visok.

Od dneva postavitve diagnoze je smrtnost v desetih letih 34-66 %. V veliki meri je ta odvisna od vzrokov ciroze. Alkoholna ciroza ima slabšo napoved kot primarna biliarna ciroza in ciroza zaradi hepatitisa. Tveganje smrti zaradi vseh vzrokov se je povečalo za dvanajstkrat. Četudi se ne upošteva neposredne posledice bolezni jeter, je še vedno petkrat povečano tveganje za smrt bolezni v vseh kategorijah.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=ciroza, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 1. 2012.
  2. ^ "WHO Disease and injury country estimates". World Health Organization. 2009. Pridobljeno dne 11. 11. 2009.