1274

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1240.  1250.  1260.  - 1270. -  1280.  1290.  1300.
Leta: 1271 · 1272 · 1273 · 1274 · 1275 · 1276 · 1277
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1274 (MCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Mongolski imperij[uredi | uredi kodo]

  • 23. julij - Umrlega korejskega kralja Vondžonga nasledi sin Čungnjeol, ki se poroči z eno od Kublajkanovih hčera.
  • Po zavzetju Xiangyanga Kublajkan nadaljuje z postopno invazijo na Južni Song. Precej draga vojna proti Južnemu Songu in Japonski upočasni napredovanje ter primora Kublajkana, da spravi v obtok papirnati denar.
    • 12. avgust - Umre nesposobni cesar Južnega Songa Duzong, ki je vladanje popolnoma zanemaril in se predajal prijančevanju ter razuzdanosti. Nasledi ga komaj 4 letni sin Gong, regentstvo prevzame enako nesposobni kancler Jia Sidao. 1275
  • Sodelovanje med Mongoli, ki jih vodi Kublajkan, in korejsko dinastijo Gorjeo se nadgradi s poskusom zavzetja Japonske. Najprej zavzamejo otočja v Korejskem prelivu.
  • 19. november - Prva bitka za Zaliv Hakata: mongolska vojska, ki se izkrca v zalivu Hakata, po številčnosti, organiziranosti in bojni opremi močno prekaša japonske samuraje. Kljub uspešnemu izkrcanju Mongoli ne napredujejo v notranjost in ostanejo na obali.
Prvi poskus mongolske invazije na Japonsko. Neuspeh je zasluga predvsem naravnih sil in precenjevanja korejskih izkušenj pri upravljanju večje vojne flote.
  • 20. november - Tajfun uniči več kot tretjino mongolske flote, zato se glavnina demoralizirana vrne nazaj v Korejo. 1281
  • Kublajkan pooblasti konfucijanskega uradnika Lian Xixiana, da preveri utemeljenost obtožb o zlorabah oblasti v Mandžuriji.
  • Čagatejski kanat: de facto voditelj Kaidu se spopada s sinovi poraženega Baraka, prav tako pa mu poskuša z vajeti uiti marionetni kan.
  • Zlata horda: kneževina Smolensk se podredi Zlati hordi, ki jo vodi kan Mengu-Timur.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • 1. maj - Devetletni Dante Alighieri se prvič sreča s leto dni mlajšo Beatrice Portinari.
  • 7. maj - Začetek Drugega lyonskega koncila, ki ga je sklical papež Gregor X.. Gre za propadel poskus zedinjenja krščanstva, ki se je pravno formalno zedinilo samo na papirju. Bizantinski cesar Mihael VIII. Paleolog se je hotel zavarovati predvsem pred ambicijami sicilskega kralja Karla Anžujskega, ki je na vsak način hotel osvojiti Konstantinopel. Prav tako ostanejo na papirju pobude za novo križarsko vojno za osvoboditev Svete dežele.
    • Gregor X. reformira še konklave za izvolitev novega papeža, da se ne bi ponovila večletna sedisvakanca, kakršna je bila zadnja.
  • 22. julij - Po zapisih kronistov umre kralj Navarre in grof Šampanje Henrik I. zaradi pretirane debelosti. Ker je umrl brez moških potomcev, izumre linija šampanjskih grofov, s tem pa se pojavi nasledstvena kriza za žepno kraljevino Navarro in bogato grofijo Šampanjo. Regentstvo prevzame njegova vdova Blanka Artoiška v imenu leto dni stare hčerke Ivane.
  • 2. avgust - Anglija: angleški kralj Edvard I. se končno vrne s križarske vojne. S tem se izteče (uspešno) regentstvo kanclerja Walterja Mertona, ki se upokoji v manj zahtevno službo škofa Rochesterja.
    • En prvih dekretov novega kralja je, da morajo vsi Judje nositi rumene priponke na vidnem mestu na obleki.
    • Za vladanje bolj pomemben projekt je ponoven popis posesti in dolžnosti Hundred Rolls.
    • Prav tako si Edvard I. vzame večji kredit pri toskanskih bankirjih iz Lucce.
  • 19. avgust - Kronanje Edvarda I. za angleškega kralja.
  • 21. avgust - Francoski kralj Filip III. se (v drugo) poroči z Marijo Brabantsko.
  • 20. oktober - Umrlega kölnskega nadškofa Engelberta II. iz Falkenburga nasledi Sigfrid II. Westerburški.
  • november - Sveto rimsko cesarstvo: zbor stanov v Nürenbergu doseže, da se vse kraljeve posesti, ki so si jih po smrti Friderika II. (neupravičeno) prilastili fevdalci znotraj cesarstva, prepišejo na novega nemškega kralja Rudolfa I.. Najglasnejši nasprotnik te razlastitve je češki kralj Otokar II.
  • Novi etiposki neguš negasti Jekuno Amlak (ponovno) pošlje odposlanca k egiptovskemu mameluškemu sultanu Bajbarsu, ki je hkrati suveren aleksandrijskega patriarha, in ga prosi za pomoč pri dodelitvi nove titule za etiopskega cesarja. Za prejšnja izginula pisma, ki niso našla naslovnika, okrivi jemenskega kralja. Sicer si Jekuno Amlak dopisuje tudi z bizantinskim cesarjem Mihaleom VIII. Paleologom, ki mu celo uspešno pošlje žirafo.
  • Gibraltarski preliv: do tedaj več desetletij samostojna Ceuta se ukloni Marinidom.
  • Ničiren, začetnik istoimenske budistične ločine se umakne v osamo na goro Minobu.
  • Mojster Eckhart postane novic dominikanskega samostana v Erfurtu.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Joos van Wassenhove, posthumni portret Tomaža Akvinskega, 1475

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]