1348

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1310.  1320.  1330.  - 1340. -  1350.  1360.  1370.
Leta: 1345 · 1346 · 1347 · 1348 · 1349 · 1350 · 1351
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

  • 25. januar - Veliki koroški potres 1348: eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope z epicentrom v današnji severni Furlaniji-Julijski krajini, ki je močno prizadel tudi naše kraje. Popotresni sunki se nadaljujejo do 5. marca.
  • Kuga se je v tem letu preko Benetk gotov zanesla na slovensko obalo, vprašanje pa je, kako daleč je od tam napredovala v notranjost Slovenije. Skupaj s potresom in še odpravljanjem posledic katastrofalnih poplav iz leta 1343 so katastrofe močno prizadele slovenske dežele.

Epidemija Črne smrti[uredi | uredi kodo]

Okvirno je smrtnost okoli tretjine takratne populacije, v nekaterih delih več, drugje manj.
  • maj - Italija: kuga prispe v Neapelj. Po pomorskih poteh doseže še Genovo in Benetke. Mrtve pokopljejo v skupinske grobove
  • junij - Dve ladji zanesta kugo v Bristol, južna Anglija. Vmes se kuga razširi še iz obalnih središč Portugalske in Kastilje v notranjost Iberskega polotoka.
  • 24. junij - Kuga napreduje po južni Angliji, doseže južmo obalo (Dorset).
  • 1. julij - Bordeaux: na začetku poletja se proti Španiji odpravi bogato založena in varovana odprava, ki ima nalogo, da angleško princeso, hči Edvarda III. Ivano, varno in skupaj z doto prepelje v Kastiljo, kjer bo sklenila zakon s princem Petrom. Večina angleške mornarice spremlja in varuje to odpravo, zato to leto odpadejo večje vojaške akcije v okviru stoletne vojne. Odprava se ustavi v prestolnici Gaskonje Bordeauxu, v katerem se je razširila kuga. Med prvimi obolelimi in umrlimi je princesa Ivana, v naslednjih tednih pa kuga pokosi še skoraj vso ostalo posadko.
  • 6. julij - Avginon: papež Klemen VI. izda bulo, s katero zaščiti Jude pred pogromi.
  • 12. september - Zaradi kuge umre francoska kraljica in regentinja Ivana Burgundska. Kralj in soprog Filip VI. ji je zaupal regentstvo, kadar se je sam bojeval z Angleži, kar pa je bilo večino časa.[1] Sočasen izbruh kuge v Angliji in Franciji začasno prekine medsebojne sovražnosti (stoletna vojna).
  • 26. september - Ker papež kristjanov s prvo bulo ni prepričal, naj nehajo preganjati in moriti Jude in jih imeti za grešne kozle, izda še drugo bulo Quamvis perfidiam, v katerem najbolj zagrizenim izvajalcem pogromov zagrozi z izobčenjem.
  • 29. oktober - Teruel: kuga napreduje v notranjost Iberskega polotoka. Ena od eminentnejših žrtev je aragonska kraljica Eleanora Portugalska.
  • november - Pogrom nad Judi v Valenciji.
  • Po smrti atenskega vojvode[2], ki je umrl zaradi kuge, Ivana Aragonskega Atensko vojvodino nasledi sin Friderik I.
  • Bližnji vzhod: iz Aleksandrije se kuga razširi do Kaira in verjetno še dlje proti zgornjemu Nilu. Bolezen opustoši mesta v Palestini in Siriji: Aškalon, Akkon, Jeruzalem, Sidon, Damask, Homs in Alep. Z romarskimi potmi se kuga hitro širi. 1349
  • Ostale znane in domnevne žrtve kuge: Ambrogio in Pietro Lorenzetti (sienska slikarja, brata); Gentile da Foligno (zdravnik); Barlaam iz Kalabrije (bizantinsko-italijanski teolog); Bernardo Daddi (florentinski slikar); Bernardo Tolomei (sienski dominikanec, svetnik); Ferrer Bassa (katalonski slikar); Giovanni d'Andrea (bolognski pravnik); Giovanni Villani (florentinski kronist); Jacopo Alighieri (pesnik, Dantejev sin); Laura de Noves (Petrarkova muza); Maso di Banco (florentinski slikar).

Madžarska invazija na Neapeljsko kraljestvo[uredi | uredi kodo]

  • začetek leta - Madžarski kralj Ludvik I., ki z vojsko prodira proti Neaplju, z nezaupanjem sprejema svoje neaplejske anžujske sorodnike, ki mu izkazujejo vdanost. Ima jih za sokrivce pri umoru njegovega mlajšega brata Andreja Kalabrijskega, ki so ga zahrbtno umorili privrženci neapeljske kraljice in odtujene soproge Ivane I.. Slednja je pred nevarnim svakom skupaj z dvorom zbežala v južno Francijo.
  • 11. januar - Iz Neaplja pobegne še novi neapeljski kralj Ludvik Tarantski in se pridruži kraljici v izgnanstvu.
  • 23. januar - Aversa: prva plemiška žrtev srda Ludvika I. je napolitanski princ, vojvoda Drača Karel Gravina, ki je poskušal izkoristiti pobeg neapeljske kraljice. Ludvik I. ga ukaže obglaviti. Ludvik I. ostale neapeljske sorodnike polovi in aretira ter pošlje za talce na Madžarsko.
  • februar - Meščani Neaplja se poskušajo prilizniti Ludviku I. s predlogom za triumfalni vstop madžarske vojske v mesto. Ludvik I. jih takoj postavi na realna tla, ko jim zagrozi s plenitvijo in od njih zahteva denar, da si povrne stroške invazije. Prav tako se sam okliče za novega neapeljskega[3] kralja, prav tako jeruzalemskega kralja, vojvodo Apulije in kneza Kapue. Papež Klemen VI. zavrne priznanje njegovih nazivov in razglasi kraljico Ivano I. za nedolžno pri umoru njenega soproga.
  • maj - Kuga prisli Madžare, da zapustijo Neapelj in se začnejo vračati nazaj na Madžarsko. ↓
  • 5. avgust → Vračajoč se, spotoma sklenejo mir z Benečani. 1349

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • Umrlega canterburyjskega nadškofa Johna de Stratforda nasledi John de Ufford. 1349
  • Smirnska križarska vojna: združena križarska flota Benečanov, Ciprčanov in rodiških hospitalcev uniči floto aydinskih Turkov. V boju pade bej Aydina Umur Ghazi. Križarji ne napreduje z obale v notranjost Anatolije in se zadovoljijo zgolj z zavzetjem Smirne.
  • Magreb: flota marinidskega sultana Abu al-Hasana nasede ob obali okupirane kraljevine Tlemcen, brez ugodnega zaledja, v sovražnem okolju. Težave očeta nemudoma izkoristi njegov sin, guverner Tlemcena Abu Inan Faris, ki se okliče za novega sultana Marinidskega imperija. 1349
  • Angleški kralj Edvard III. ustanovi prestižni viteški Red podvezice, ki poleg suverena samega in Valižanskega princa zajema največ 24 imenovanih vitezov.
  • Moravska: v to leto datirajo prvi urbarji za Moravsko marko imenovani Zemské desky, ki so se ohranili v celoti.
  • Cambridge: ustanovitev kolidža Gonville, Univerza Cambridge.
  • Potovanja maroškega popotnika Ibn Batute: to leto prispe v Damask, kjer izve, da je njegov oče že 15 let mrtev. Po Levantu se tačas razširi pogubna kuga, ki pa ne prepreči njegovih načrtov o ponovnem (in zadnjem) romanju v Meko. 1349

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Verjetno je, da je glede na širjenje kuge umrla naslednje leto 1349.
  2. ^ in hkrati malteškega grofa
  3. ^ uradno: sicilskega
  4. ^ V nadaljevanju gre pri češkem/nemškem kralju za eno in isto osebo, tj. Karla IV. iz hiše Luksemburžanov

Glej tudi[uredi | uredi kodo]