Valencija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Umestitev Valencije ob španski sredozemski obali
Ciudad de valencia satnasa.jpg

Valencija je tretje največje špansko mesto s pomembnim pristaniščem in glavno mesto avtonomne pokrajine Valencija (Comunitat Valenciana).


Splošno[uredi | uredi kodo]

Valencia je glavno mesto avtonomne skupnosti istega imena in hkrati tretje največje špansko mesto, takoj za Madridom in Barcelono, z okoli 809.000 prebivalcev v samem centru mesta. Z okoliškimi kraji pa je tretje največje metropolitansko območje, z več kot 2.000.000 preb. Prav tako je pristanišče mesta 5 najbolj prometno v Evropi in eno največjih v Sredozemskem morju. Mesto je bilo ustanovljeno kot rimska kolonija 138 pr.n.št. in se nahaja na bregovih reke Turia na vzhodni obali Pirenejskega polotoka. Zgodovinsko ohranjen center je eden največjih ohranjenih v Španiji, s takšno zapuščino antičnih spomenikov in kulturnih atrakcij je Valencia ena izmed najbolj obiskanih turističnih destinacij. Nekako glavne izmed atrakcij so Valencijska katedrala (Valencia Chatedral), Torres de Serranos (eno izmed 12 vhodov v srednjeveško mesto, Llotja de la Seda (»Lonja de la Seda« - pozno gotska stavba zgrajena med 1482-1548 – za namene trgovanja), Ciudad de las Artes y las Ciencias (Mesto umetnosti in znanosti. Tu so potem še razni muzeji in inštituti kot sta umetnostni muzej in inštitut moderne umetnosti.

Ime mesta[uredi | uredi kodo]

Ime mesta prvotno izhaja iz latinskega izraza za moč oz. pogum Valentia, prav moč oziroma pogum sta odlikovala Rimske vojake, ki so se borili na tem področju. Kasneje v času ko je pirenejski polotok pripadal islamskim kraljestvom se je imenoval Medina at-Turab, kar v prevodu pomeni Peščeno mesto oziroma mesto peska, ker se je nahajalo na bregovih reke Turie. Kasneje se je uveljavila izpeljanka iz prvega imena Valentia, in sicer Valencia, ki se uporablja še danes.

Pristanišče[uredi | uredi kodo]

Valencijsko pristanišče je eno izmed največjih v Mediteranu in prvo po količini kontejnerskega prometa v Španiji. Skozi pristanišče se izvozi kar 20% vsega državnega izvoza. Mestna industrija je usmerjena predvsem v metalurgijo, v proizvodnjo oz predelavo kemikalij, tekstilno industrijo in proizvodnjo ladjevja. Hkrati pa so srednja in manjša industrijsko usmerjena podjetja pomembna za lokalno gospodarstvo, tako je tudi brezposelnost nižja kot v celotni Španiji.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Vse skupaj se je začelo v sredini 90 let prejšnjega stoletja. Valencia, nekdanji industrijski center, ki se je hitro razvil, kar je omogočilo turizmu in kulturi razmah, tako se je preobrazila v živahno sredozemsko mesto. Večji deli starega mesta so bili prenovljeni, s 4 kilometrsko plažo ob kateri so zasadili palme pa so pridobili še čudovito promenado. Mesto ima veliko število kongresnih centrov in raznih drugih prizorišč, kjer potekajo razna trgovska in druga poslovna srečanja. V svoji dolgi zgodovini je Valencia pridobila mnogo lokalnih tradicij in različnih festivalov, med njimi najbolj znan Falles (tradicionalen festival v spomin Sv. Jožefu - od leta 1/1965 deklariran kot mednarodno praznovanje turistične zanimivosti). Mesto pa je gostilo oziroma gosti še razne športne dogodke kot so Pokal Amerike (yachting races), Evropski Grand Prix Formula 1, Valencia Open 500 (teniško prvenstvo) in Global champions Tour of equestrian sports (konjeniške igre).

Kultura[uredi | uredi kodo]

Valencia je mednarodno znana predvsem po praznovanju Falles (Las Fallas), to je mednarodni festival, ki se odvija marca, tradicionalni jedi Paella valenciana, značilni keramiki, tradicionalnih oblekah in po prav posebni arhitekturi Mesta umetnosti (City of arts) arhitektov Santiaga Calatrava in Felixa Candele. Mesto prav tako privabi množice ljudi v avgustu, ko se odvija La Tomatina, letni festival obmetavanja s paradižnikom. Poleg tega se v Valencii odvijaja tudi drugi festivali skozi leto, nekateri slonijo na katoliški tradiciji, npr.: Sveti teden, ki naj bi veljal za enega najbolj pisanih v Španiji. Poskrbljeno je tudi za izobraževanje, saj je bila Univerza v Valencii ustanovljena že davnega 1499 in tako velja za eno najstarejših še delujočih univerz v Španiji.

Zgodovina mesta[uredi | uredi kodo]

Rimska Valentia[uredi | uredi kodo]

Valentia je eno izmed najstarejših mest v Španiji in je bila ustanovljena v času Rimljanov (138 l. pr.n.št.). Prvotna naselbina se je nahajala na strateškem mestu, in sicer rečnem otoku, skozi to območje pa je potekala še Via Augusta, cesarska cesta ki je provinco povezala z Rimom. Nekdanji dve glavni ulici Cardo Maximus in Decumanus Maximus še vedno predstavljata glavni dve osi mesta, ki se srečata danes na Plaza de la Virgen (Deviški trg). V prvem stoletju pred našim štetjem (l. 75 pr.n. št.) je Pompej (sin bogatega rimskega politika in hkrati vojskovodja) kaznoval Valencio, za kazen njenega spoštovanja Sertoriusa, enega izmed rimskih generalov. Mesto se je kmalu (50 let kasneje) ponovno postavilo na noge. Valencia je sicer v tretjem stoletju našega štetja ponovno padla v obdobje upada, v četrtem stoletju v zadnjih letih rimskega imperija pa je v mestu zrastla zgodnje krščanska skupnost.

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

Nekaj stoletij kasneje, v času vpadajočih germanskih ljudstev in v času, ko se je še vedno čutil vpliv rimskega imperija, je cerkev prevzela vajeti oblasti v mestu in nadomestila stare rimske templje s svojimi verskimi objekti. Mesto je kasneje v 6 stoletju pridobilo še strateški pomen, ko je prešlo pod bizantinsko oblast. Po izgonu Bizantincev so to področje zasedli Goti. Malo je znano o dogajanju na področju mesta v 7. stoletju, izkopavanja so pokazala, da mesto ni veliko napredovalo.

V 8. stoletju se je nato mesto brez boja predalo Mavrom (Arabci) in katedralo Svetega Vincencija (Saint Vincent) zavetnika Valencie, je nadomestila mošeja. Abd al-Rahman I, prvi emir (arabski knez) Cordobe, je zaukazal uničenje mesta, vendar je nekaj let kasneje njegov sin, pridobil avtonomijo in pod njegovo upravo mesta niso porušili. V 10. stoletju, ko se je islamska kultura uveljavila je mesto pridobilo na veljavi predvsem zaradi trgovanja s papirjem, svilo, usnjem, keramiko, steklom in srebrnino. Ostanki tega obdobja so še vedno vidni na nekaterih delih mesta, znan je predvsem stolp katedrale El Miguelete, nekdanji minaret mošeje, ostanki zidov, »Banjos del Almirante bath house« in drugi. Po smrti Almanzorja (arabski vladar) in nemirih ki so sledili je arabska država na iberskem polotoku razpadla na več t.i. taif. Ena izmed njih je bila Taifa Valencia, ki se je taka obdržala v 4. obdobjih vse do leta 1238. Balansiyya (ime Valencie v tem odbobju) je doživela preporod v 11. stoletju. Hitro rastoče mesto je pridobilo nov mestni zid, katerega ostanki so še vedno vidni (V starem delu mesta Ciutat Vella).

Jakob I. Aragonski je v letu 1238 s pomočjo vojske sestavljene iz Argoncev, Kataloncev in drugih dosegel predajo in zavzel Valencio ter tako vpeljal krščanstvo. Več 10000 Mavrov je bilo prisiljenih oditi. Po zmagi je bilo mesto razdeljeno med tiste, ki so sodelovali pri zmagi. Od tistega časa naprej je mesto vstopilo v novo zgodovinsko obdobje, v katerem sta se razvila nova družba in nov jezik, ki tvorita osnovo današnjega karakterja lokalnih prebivalcev danes.

Zlata doba Valencie[uredi | uredi kodo]

V 15. stoletju je prišlo do naglega ekonomskega širjenja območja, ki je znano tudi kot Zlata doba Valencie. S sočasno rastjo prebivalstva je mesto bilo najbolj naseljeno v Aragonskem kraljestvu. Lokalna industrija je dosegla velik napredek, hkrati pa so razvile finančne institucije, ki so kraljici Izabeli I Kastiljski omogočile financiranje odprave Krištofa Kolumba leta 1492. Konec 15. stol. je bila zgrajena »Lonja de la Seda« stavba, ki je bila namenjena vse večjemu in uspešnejšemu trgovanju. Tako je bila Valencia eno izmed najbolj vplivnih mediteranskih mest v 15. in 16. stoletju. Zanimivo je, da je bila prva tiskana beseda na Iberskem polotoku natisnjena prav v Valencii prav tako tudi prva tiskana Bibija v romanskem jeziku in sicer že leta 1478.

Po odkritju Amerike[uredi | uredi kodo]

Evropsko gospodarstvo je bilo po velikih odkritjih nove celine usmerjeno predvsem proti Atlantiku, kar pa ni prizaneslo trgovanju v Mediteranu. Kljub Aragonski in Kastiljski povezavi je odkrivanje in zasedanje novega ozemlja še naprej bilo izključno v rokah Kastilije. Prebivalce Valencie, Katalonije, Aragona in Majorke je tako prizadela izguba posla, zato je Valencia zapadla v hudo gospodarsko krizo. Ta se je še poglobila v začetku 17. stoletja z izgonom judov in prisilnim prevzemom krščanske vere za muslimanske potomce. Mesto je doseglo najnižjo točko v vojni za špansko nasledstvo v začetku 18 stoletja, ki je zaznamovala konec politične in pravne neodvisnosti Kraljevine Valencia. V mesto so prodrli angleži in kar 16 mesecev nadzorovali to območje dokler jih niso porazili in odgnali Burboni. Ponovno si je Valencia opomogla tekom sredine 18. stoletja z naraščajočo proizvodnjo svile in keramike. To so bili tudi časi razsvetljenstva, humanistične ideje pa so vplivale na največje mislece Valencie Gregoryja Maiansa in Pereza Bayerja.

19., 20 in 21. stoletje[uredi | uredi kodo]

19. stoletje je prineslo vrsto vojn v katere se je zapletla Španija s Francijo, Portugalsko in Anglijo, vendar pa je bila Vojna za neodvisnost najbolj vplivna na tem področju. Posledice francoske revolucije so se še vedno čutile v času ko je vdrla Napoleonova vojska, katere pravil prebivalci niso upoštevali. Kasneje po porazu Napoleona je na prestol prišel Ferdinand VII. Obdobje njegove vladavine je znano po hudi represiji in izgonu liberalno mislečih intelektualcev, ki so sprejeli ustavo iz Cadiza. V tem času so lokalni voditelji ozemelj v Latinski Ameriki izkoristili kaos in se začeli osamosvajati. Ferdinanda je nasledila hčerka Izabela II., katere vladanje se je začelo z dolgim regentstvom njene matere Marie Kristine. Izabela je bila sicer neuka vladarka in njeno vladanje se je sprevrglo v nenehne prepire med konzervativci in liberalci ter prineslo vrsto vojaških udarov. V drugi polovici 19. stoletja je buržoazija spodbujala razvoj mesta, ta gospodarska rast pa je sovpadala z obujanjem lokalnih tradicij. V 20. stoletju je Valencia še naprej ostala tretje največje mesto v Španiji, število prebivalstva pa se je kar potrojilo z 213.550 (l. 1900) na 739.014 (l. 2000). Prav tako je bilo mesto tretje po vrsti v industrijskem in ekonomskem razvoju. V zgodnjih letih prejšnjega stoletja je bila Valencia industrijsko mesto. Proizvodnja svile je sicer zbledela, so jo pa nadomestili drugi viri in sicer kože, les, kovine in prehrana. Prva svetovna vojna je ohromila gospodarstvo, povsem zrušila je izvoz citrusov, po vojni l. 1923 pa je vzpostavitev diktatorstva Primo de Rivera povzročilo nemire v naslednjih letih. Šele republika je leta 1931 (do 1939) odprla možnosti demokratičnega udejstvovanja, povečala pa se je tudi politizacija državljanov, zlasti kot odgovor na porast konzervativne strani leta 1933. Takšno ozračje je zaznamovalo volitve 1936 v kateri je zmagala Ljudska politična stranka. Kmalu za tem je izbruhnila državljanska vojna. Na koncu te vojne pa je mesto preživelo kar 442 obstreljevanj z več kot 2800 žrtvami. Leta 1939 se je začela Francova diktatura, ki je utišala politične stranke in začela z ideološko in kulturno represijo. Finančni trgi so bili uničeni, kar je povzročilo ponovno ekonomsko krizo. Šele več kot 10 let po drugi svetovni vojni je gospodarstvo ponovno začelo kazati znake življenja, kar je prineslo tako eksplozijo prebivalstva in izboljšavo infrastrukture. 1982 je območje postalo avtonomna skupnost z glavnim mestom Valencia. Novejša zgodovina in sedanjost Valencie pa je prepletena z velikim številom turistov, zanimivimi tradicionalnimi festivali in gostoljubnimi ljudmi, ki jih boste našli po vsej Španiji.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]