Sveti Bonaventura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sv. Bonaventura
Francisco de Zurbarán 036.jpg

Sveti Bonaventura
cerkveni učitelj, kardinal
Doctor Seraphicus[1]
Rojstvo 1221, Bagnoregio, Italija
Smrt 15. julij 1274, Lyon, Francija
Čaščenje Rimskokatoliška cerkev
Beatifikacija 14. april 1482
(Sikst IV.)
Kanonizacija 14. marec 1588
(Sikst V.)
God 15. julij

Sveti Bonaventura (krstno ime Giovanni Fidanza, s častnim nazivom Doctor Seraphicus), svetnik, cerkveni učitelj, kardinal rimskokatoliške Cerkve, general uboštvenega reda svetega Frančiška Asiškega, sholastični filozof, teolog in mistik, njegov god rimskokatoliška Cerkev obhaja 15. julija, * okrog 1221, vas Bagnoregio[2], blizu mesta Viterbo, Lacij, Italija, † 15. julij 1274, Lyon, Francija.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Bonaventura je vodilna osebnost v visoki sholastiki poleg Tomaža Akvinskega. Je redovnik, manjši brat, in poučuje v Parizu in Oxfordu. Je utemeljitelj srednjeveškega nominalizma v filozofiji, poleg tega razvije tudi temeljna načela sodobne izpovedne logike. Ker pravi, da Božja milost ni odvisna od človeških zaslug, ga neupravičeno obtožujejo zgrešenega poučevanja.

Delo na 2. lyonskem koncilu[uredi | uredi kodo]

Na prošnjo papeža Gregorja je sprejel glavno breme pri vodenju Drugega lyonskega vesoljnega cerkvenega zbora, med katerim je - kmalu po carigrajskem podpisu zedinjenja - hudo zbolel od naporov in tudi umrl.
Ko so se grški škofje vrnili v Carigrad, jih je začelo napadati ljudstvo, menihi in duhovščina, češ zakaj da so se poklonili papežu. Patriarh in drugi poslanci pa so odgovarjali: »Mi nismo podpisali zedinjenja zaradi papeža, ampak zaradi ljubeznivega in modrega Bonaventura." Žal je pozneje večina podlegla hudemu pritisku javnega mnenja in so preklicali svoj podpis: duša zedinjenja, darigrajski patriarh Janez Bekos in cesar Mihael Paleolog pa sta pri podpisu vztrajala: prvi iz prepričanja, drugi pa iz političnih računov. [3]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Doctor Seraphicus = Serafinski doktor
  2. ^ Bagnorea, Bagnore
  3. ^ K. Karin. Kalendar Dobri pastir za godinu 1963: Opći crkveni sabori: »Svetac sjedinjenja«. str. 108. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Bonaventura, »Potovanje duše k Bogu = Itinerarium mentis in Deum«, založba Brat Frančišek, Ljubljana 1999 (COBISS)
  • Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]