1277

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1240.  1250.  1260.  - 1270. -  1280.  1290.  1300.
Leta: 1274 · 1275 · 1276 · 1277 · 1278 · 1279 · 1280
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1277 (MCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Mongolski imperij[uredi | uredi kodo]

  • Vojna proti Songu, Kitajska: Mongoli pod vodstvom Kublajkana napredujejo še globje v južno Kitajsko. V gorati regiji napredujejo počasneje.
    • Več kot 50.000 beguncev iz Južega Songa si najde zatočišče na polotoku Macao.
  • Anatolija: egiptovski mameluški sultan Bajbars izvede invazijo na seldžuški Sultanat Rum, ki je vazal mongolskega Ilkanata.↓
  • 15. aprilBitka pri Elbistanu: zmaga egiptovskih mamelukov proti mongolsko-seldžuški vojski. Poraz Mongolov se lahko pripiše šibki morali seldžuške vojske, ki se noče boriti proti sovernikom. ↓
  • 23. april → Bajbars triumfalno vstopi v mesto Kayseri[1], vendar se je primoran zaradi premajhne vojske umakniti nazaj v Sirijo. Ikanatski kan Abaka ponovno zasede Anatolijo ter pomori vse prebivalstvo v Kayseriju in okolici.
Kayseri, Turčija: del obzidja iz seldžuškega obdobja.
  • 1. julij - V Damasku umre mameluški sultan Egipta in Sirije Bajbars. Glede na vire naj bi se zastrupil s kumisom, vendar podrobnosti niso znane. Nasledi ga najstarejši sin Al-Said Barak.
  • 2. avgust - Ilkanat: Abaka usmrti seldžuške vojskovodjo Pervaneja, regenta Sultanata Rum, ker si je v bitki pri Elbistanu obotavljal spopasti z mameluki.
  • Zadnji kralj burmanske paganske dinastije Narathihapate pobije Kublajkanove odposlance, ko ti zahtevajo tribut. ↓
  • Bitka pri Ngasaunggyanu, Burma: zmaga mongolske vojske iz Yunnana, ki jo vodi general Khudu, proti vojski Paganskega kraljestva. Paganska vojska uporabi več kot dvesto vojnih slonov, vendar jih Mongoli zmedejo z lokostrelci, ranjeni sloni pa nato uničijo svojo lastno vojsko. Zaradi izbruha malarije mongolska vojska zapusti Burmo.
  • Zaliv Hakata, Japonska: Japonci končajo z gradnjo več kot 20 km dolgega zidu, ki naj bi jih obvaroval pred naslednjo mongolsko invazijo z morja. 1281
  • Čagatajski kanat: čagatajski vladar Kaidu se pred se pred Kublajkanovo vojsko, ki jo vodi turkmenski general Bajan, umakne v porečje reke Irtiš v Sibirijo.
  • Zlata horda: kan Mengu-Timurju[2] zatre upor po Povolških Bolgarov v Kazanu in hkrati dovoli nemškim trgovcem prosto trgovanje po kanatu.
    • Del starega mongolskega plemstva se upre Kublajkanu in ugrabi dva Kublajkanova sinova ter ju za talca preda Mengu-Timurju. 1282
  • Ivajlov kmčki upor 1277-80, Bolgarija: začetek kmečkega upora proti vladavini carja Konstantina Tiha. Upor se zgodi na območjih, ki so najbolj na udaru plenilskih Mongolov iz Zlate horde. Upornike vodi sposoben organizator in strateg Ivajlo, ki najprej izžene Mongole. Car Konstantin se sam odloči zatreti upor z razmeroma majhno vojsko, vendar ga Ivajlo preseneti iz zasede in ubije. S tem mu uspe združiti večino bolgarskega podeželja, sam pa se okliče za novega carja. Bolgarsko plemstvo se obrne za pomoč na bizantinski dvor.1278
    • Glede na nasledstvo bi moral Bolgarsko cesarstvo naslediti Konstantinov sin Mihael Asen II., ki pa nadzoruje samo prestolnico Tărnovo z okolico.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Grb rimske plemiške družine Orsini.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Cezareja v Kapadokiji, regionalna prestolnica
  2. ^ Dejansko je Zlato hordo vodil njegov najsposobnejši general Nogaj kan.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]