1291

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1260.  1270.  1280.  - 1290. -  1300.  1310.  1320.
Leta: 1288 · 1289 · 1290 · 1291 · 1292 · 1293 · 1294
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Uničenje križarske Jeruzalemske kraljevine[uredi | uredi kodo]

  • Križarske oblasti v prestolnici Jeruzalemske kraljevine Akkonu v obupu še zadnjič pošljejo odposlanstva za pomoč na evropske dvore. Odgovor je pičel. Celo ciprski kralj Henrik II., ki je hkrati kralj Jeruzalema, pošlje branit mesto svojega mlajšega brata Amalrika.
  • 5. april - Egiptovska mameluška vojska pod vodstvom sultana Al-Ašrafa Halila se formira pred obzidjem Akkona.
Zemljevid Akkona, 1291. Edina stvar, ki so jo križarji nadzorovali, je bila pomorska povezava s Ciprom, kar jim je omogočilo delno evakuacijo.
  • 7. april - Začetek obleganja Akkona z impresivnimi oblegovalnimi napravami, ki traja osem dni. Obe vojski se spopadeta v manjših praskah.
  • 15. april - Templarji izvedejo neuspešen izpad v muslimanski tabor, saj se njihovi konji zapletejo v šotorske vrvi. Nekaj dni kasneje se na podobno klavrn način konča izpad hospitalcev.
  • 5. maj - Moralo branilcev mesta nekoliko dvigne prihod ciprskega/jeruzalemskega kralja Henrika II., ki pa se zgolj prepriča o brezupni situaciji. ↓
  • → Križarji pošljejo odposlanstvo k sultanu, ki pa ne želi slišati ničesar drugega kot brezpogojno predajo mesta.
  • 8. maj - Stolpi braniteljev se zaradi izpodkopavanja začno nagibati in podirati.
  • 18. maj - Mameluki vdro v mesto, ki ga branitelji srdito branijo. Kralj Henrik II. izkoristi varstvo teme in sredi noči pobegne z okoli 3000 svojimi vojaki. Pridruži se mu veliki mojster hospitalcev Jean de Villiers. ↓

19. maj → Proti jutru opazijo mameluki izpraznjen sektor, ki bi ga morali braniti Ciprčani. Sultan Halil ves napor oblegovalcev usmeri v to šibko točko. Mameluška vojska se ob močnih izgubah prebije v mesto in zavzame skoraj vso mesto razen sektorja, ki ga branjo templarji. V boju je smrtno ranjen veliki mojster vitezov templarjev Guillaume de Beaujeu. Nasledi ga Thibaud Gaudin, 22. veliki mojster po seznamu, ki pa ga red evakuira skupaj s templjarsko zakladnico, zato poveljstvo med branitelji prevzame templjar maršal Peter de Severy.

  • 28. maj - Zadnji napad egiptovskih mamelukov na templjarsko trdnjavo, ki jo branilci branijo do zadnjega moža. Izpodkopana utrdba se pod težo branilcev in napadalcev zruši vase. Akkon je s tem zavzet. Do konca leta padejo še naslednja križarska obalna mesta:
    • 28. maj - Tir pade že naslednjega dne po padcu Akkona;
    • junij - Sidon;
    • julij - Bejrut;
    • Tartus, kamor se je sprva preselil dvor Jeruzalemske kraljevine. Po zavzetju Tartusa se preselijo na Ciper, od koder načrtujejo nove (neuspešne) križarske vojne. Mameluki v skladu s preteklo prakso načrtno uničijo vso pristaniško infrastrukturo in utrjene točke, ki bi rabile za ponovno zavzetje Svete dežele. 1302

Mongolski imperij[uredi | uredi kodo]

  • pomlad - Na mongolski dvor Velikega kana prispe ilkanatsko odposlanstvo z Argunovim pismom, v katerem prosi Kublajkana, da mu med mongolskim plemstvom poišče nevesto in s tem utrdi njuno zavezništvo. Kublajkan prične priprave za pomorsko odpravo proti Perziji, saj je pot preko nemirnega Čagataja z zaupno nalogo preveč tvegana. S tem dobi tudi Marko Polo[1] možnost za vrnitev v domovino.
  • 7. marec - Umrlega kana Ilkanata Arguna nasledi mlajši brat Gajhatu.
  • Zlata horda: ker postane Teluboga vojaško precej vpliven kan, se Zlata horda skupaj z ruskimi vazalstvi začne cepiti med njim in de facto kanom Nogajem. Le-ta zvabi Telubogo pod krinko pogajanj v past in ga umori skuapj z njegovimi privrženci. Za novega kana si nato nastavi pranečaka Tohto, ki je sprva njemu uslužen kan. Tohta ni musliman in pripada liniji mongolskega šamanizma. 1293
  • Kitajski matematik, astronom, inženir in krajninski arhitekt Guo Shoujing zaključi s projektom izgradnje umetnega jezera Kunming pri Pekingu, ki ima poleg dopolnitve estetskega videza cesarjeve Poletne palače praktični namakalni namen.
  • Quanzhou, provinca Fujian: mongolska diplomatska flota se pod vodstvom beneškega ambasadorja v mongolski službi Marka Pola odpravi na tvegano plovbo proti Perziji. Za nevesto je izbrana mongolska princesa Kokačin. Potovanje, ki poteka skozi Malajski preliv do južne Indije in od tam Perzijskega zaliva, traja dve leti. 1294

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Nemški kralj Rudolf I. Habsburški. Kenotaf v Speyerski katedrali

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ in hkrati njegov oče Niccolò ter stric Maffeo
  2. ^ kralj Aragona, grof Barcelone, kralj Valencije
  3. ^ po novem tudi Jakob II. Aragonski

Glej tudi[uredi | uredi kodo]