1250

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1220.  1230.  1240.  - 1250. -  1260.  1270.  1280.
Leta: 1247 · 1248 · 1249 · 1250 · 1251 · 1252 · 1253
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1250 (MCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Sedma križarska vojna[uredi | uredi kodo]

  • 8. februar - Bitka pri Al-Mansurahu: križarji pod vodstvom grofa Roberta I. Artoiškega izvedejo napad na egipčanski vojaški tabor Gideila blizu mesta Al-Mansurah. Egipčani se še pravočasno umaknejo v mesto, kjer mameluki na hitro zorganizirajo obrambo mesta. Križarji zavzamejo navidezno zapuščeno mesto Al-Mansurah in se pri tem ujamejo v past. Sledijo ulični boji in popoln poraz križarjev. Redki preživeli improvizirajo obrambni tabor Gideila in ostanejo odrezani od povezave z Damietto. Izjemno hude izgube utrpe Templarji.
Delta Nila z navedenimi prizorišči bitk: Al-Mansurah, Fariskurjem in križarsko bazo Damietto.
    • V bitki sta ubita voditelja te predhodnice artoiški grof Robert I. in voditelj angleških križarjev William II. Longespée. Po smrti Roberta I. se grofija Artoise vrne francoski kroni, a še istega leta preda novorojencu Robertu II.. Regentstvo vodi mati Matilda Brabantska.
    • Smrt voditelja angleških križarjev Williama II. Longespéeja vzbudi vsesplošno zgražanje po Angliji in krivdo za njegovo smrt pripisujejo Francozom. Angleški kralj Henrik III. prične zbirati sredstva in organizirati nov križarski pohod, ki bi popravil neuspeh Francozov.
  • 11. februar - Napad na obrambni križarski tabor Gideila. Boj je neenak in večino križarjev Egipčani zajamejo.
  • 23. februar - Ajubidski prestolonaslednik Al-Muzam Turanšah prispe v Kairo in prevzame oblast.
  • 27. februar - Turanšah prevzame poveljstvo nad egipčansko vojsko in začne s popolno ofenzivo proti križarjem, ki jih obkoli in jim prekine vsakršno povezavo z Damietto. Križarji, ki jih vodi Ludvik IX., se kmalu znajdejo v obupnem položaju.
  • 5. april - Križarji se ponoči začno umikati proti Damietti, vendar v naglici pozabijo uničiti pontonski most, ki ga za njimi prečkajo Egipčani.
  • 6. april - Bitka pri Fariskurju: egipčanska vojska popolnoma premaga križarje. Večina križarske vojske je pobita, ostali se predajo, mdr. tudi voditelji: francoski kralj Ludvik IX ter njegova brata Karel Anžujski in Alfonz Poitierški.
  • 2. maj - Ker sultan Turanšah favorizira lastne mameluke in s pomembnih položajev odstavlja očetove mameluke, le-ti zorganizirajo puč in umorijo Turanšaha. Tranzicijsko nominalno oblast prevzame Turanšahova vdova Šadžar al-Durr, ki se strinja z imenovanjem.
  • 6. maj - Mameluki izpustijo francoskega kralja Ludvika IX. in čez 12.000 vojnih ujetnikov za razmeroma nizko odkupnino v višini četrtine proračuna francoske krone in predajo Damiette. Kljub temu kralju ostane še dovolj sredstev, da se odloči za daljše bivanje v Jeruzalemski kraljevini, kjer financira utrjevalne projekte. 1254
  • 6. julij - Ena od eminentnejših plemiških žrtev prosule križarske odprave je še bretonski vojvoda[1] Peter I., ki umre med plovbo nazaj proti domu.
  • Ker imenovanje sultane Šadžar al-Durr vzbudi nasprotovanje pri ostalih ajubidskih emirijih in je niti ne prizna abasidski kalif za sultano, so si egipčanski mameluki prisiljeni poiskati novega kandidata za na prestol egiptovskega sultana. Eden od mamelukov Izz al-Din Ajbak se poroči s ajubidsko sultano Šadžar al-Durr, ki abdicira v njegovo korist. S tem postane novi egiptovski sultan. ↓
  • julij → Mameluki zavladajo v Egiptu. S tem je vzpostavljena dinastija Bahri Mamelukov, ki jo večinoma sestavlja najstarejši kader mamelukov kumansko-kipčaškega rodu.
    • Da bi zadovoljili ostanek ajubidske dinastije v azijskem delu, mameluki za egiptovskega sovladarja instalirajo šestletnega Al-Šaraf Muso[2].
  • Alepski ajubidski emir An-Nasir Jusuf prevzame s soglasjem ostalih ajubidskih emirjev oblast v Damask. S tem meji na jugu neposredno na mameluški Egipt.
  • oktober - An-Nasir Jusuf poskusi z invazijo na Egipt, vendar ga egiptovski mameluki premagajo. 1251
    • Prve novice o križarskem pohodu, ki prispejo in se razširijo po Franciji so novice o zmagi. 1251

Zadnje leto Friderika II.[uredi | uredi kodo]

Friderik II. Hohenstaufen je dobil že za časa svojega vladanja vzdevek Stupor Mundi, Čudo sveta.

Ostali dogodki[uredi | uredi kodo]

  • 2. februar - Umrlega švedskega kralja Erika XI. nasledi mladoletni nečak Valdemar Birgersson, v imenu katerega vlada njegov oče grof (jarl) Birger Magnusson.
  • 7. junij - Umre danski knez Rügena Viclav I.[11]. Nasledi ga sin Jaromar II.
  • 10. avgust - Danski kralj Erik IV., ki se vrača s križarskega pohoda v Estoniji nazaj proti domu, poskuša disciplinirati nepokorne nemške grofe, predvsem mlajšega brata, šlesviškega vojvodo Abela, ki namenoma ali nenamenoma slabo poskrbi za varnost gosta. Le-tega umori skupina vitezov in Abel se polasti danskega prestola, čeprav zanika vsakršno povezavo z umorom. 1252
  • 4. oktober - Umre badenski mejni grof Herman VI.. Nasledi ga enoletni sin Friderik I., regentstvo prevzame njegova mati Gertruda Babenberška, ki v imenu svojega sina nadaljuje (politični) boj za avstrijsko nasledstvo. 1252
  • Bosna: mongolska invazija je razbremenila okupacijski pritisk križarjev na bosanske Bogomile, vendar ne povsem. Po smrti (heretičnega) bosanskega bana Mateja Ninoslava se njegovi sinovi zapletejo v državljansko vojno. Ogrski kralj Béla IV. mimo njih investira Ninoslavovega (pravovernega) bratranca Prijezdo I., ki med prvimi ukrepi izžene bogomilskega škofa v Slavonijo in si s tem odtuji podložnike. 1253
  • Litva: litvanski nadvojvoda Mindaugas se spreobrne v krščanstvo in sklene zavezništvo z Livonskim redom.1253
  • Italija: bankirji iz Siene iz banke Gran Tavola postanejo vodilni papeški bankirji.
  • Severnonemško mesto Greifswald prevzame zakone[12] mesta Lübeck, korak v postopnem oblikovanju trgovsko-politične zveze Hansa.
  • Anglija: verniki so močno nezadovoljni z novim canterburyjskim nadškofom Bonifacijem Savojskim. Angleški škofi pooblastijo lincolnskega škofa Roberta Grossetesteja[13], da se glede nadškofovega ravnanja pritoži pri papežu, kar le-ta tudi stori.
  • Zaragoza[14]: krvna obtožba proti Judom zaradi domnevnega ritualnega umora dečka-ministranta Dominguita del Vala se sprevrže v popoln pokol Judov.
Evropa leta 1250. Zmotno je označeno območje severne Afrike, ki takrat ni več pripadalo Almohadom.
  • Mongolija: politični manever Batu Kana, voditelja Zlate horde[15], ki mimo vladajočega Ögedejevega klana skliče plemensko skupščino Kurultaj. Skupščine se udeleži še Tolujev klan, medtem ko ga vladajoči Ögedejev in (njegov marionetni) Čagatajev klan skupščino bojkotirata kljub temu, da sta povabljena. Organizacijo zbora vodi Batujev mlajši brat Berke. Batu Kan, že hudo bolan, zavrne ponujeno krono in namesto tega raje nominira za novega kana Möngkeja iz Tolujevega klana. 1251
  • Dinastija Song: kitajski musliman perzijskega rodu in tajkun Shougeng Pu postane glavni upravitelj trgovske flote dinastije Song.
  • Oceanija: Samoa se znebi nadoblasti Tonge in vzpostavi vladarsko linijo Malietoa.
  • Ifrikija: v (muslimanskem) Tunisu se izvrši spontani upor proti na novo prispelim muslimanskim andaluzijskim beguncem, ki so veliko bogatejši in omikani od staroselcev. Hafsidske oblasti upor zatrejo s silo.

Znanost, tehnologija, kultura[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Stran iz Fibonaccijeve knjige Liber abaci.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Oziroma takrat že regent, glede na to, da je do smrti soproge (1221) imel pravico do vojvodskega naziva samo preko nje (iure uxoris).
  2. ^ Ni omenjena sorodstvena povezava z ostalimi Ajubidi razen, da gre za člana sirijske veje. V drugi različici gre za že odraslega emirja Homsa Al-Ašrafa Muso, vendar je to malo verjetno, ker je kot emir razpolagal z vojsko.
  3. ^ Sin Friderika II.
  4. ^ Kot siciljanski kralj Friderik I.
  5. ^ Rex Romanus
  6. ^ kot Konrad I. Sicilski
  7. ^ iz cerkveno neveljavne zakonske zveze Friderika z ljubico Bianco Lancio.
  8. ^ kot Konrad II. Jeruzalemski
  9. ^ gibelini
  10. ^ gvelfi
  11. ^ Sicer, kot izdaja ime, slovanskega rodu.
  12. ^ Lübsches Recht, s
  13. ^ /ˈɡrstɛst/
  14. ^ Aragonija, Španija
  15. ^ oziroma Džočijevega ulusa/klana
  16. ^ Freiburg im Breisgau, Baden-Württemberg., Nemčija
  17. ^ Švabska vrata
  18. ^ Das fließende Licht der Gottheit

Glej tudi[uredi | uredi kodo]