1250

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1220.  1230.  1240.  - 1250. -  1260.  1270.  1280.
Leta: 1247 · 1248 · 1249 · 1250 · 1251 · 1252 · 1253
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1250 (MCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Narava[uredi | uredi kodo]

Sedma križarska vojna[uredi | uredi kodo]

  • 8. februar - Bitka pri Al-Mansurahu: križarji por vodstvom grofa Robert I. Artoiškega izvedejo napad na egipčanski vojaški tabor Gideila blizu mesta Al-Mansurah. Egipčani se še pravočasno umaknejo v mesto, kjer mameluki na hitro zorganizirajo obrambo mesta. Križarji zavzamejo navidezno zapuščeno mesto Al-Mansurah in se s tem ujamejo v past. Sledijo ulični boji in popoln poraz križarjev. Redki preživeli improvizirajo obrambni tabor Gideila in ostanejo odrezani od povezave z Damietto. Izjemno hude izgube utrpe Templarji.
    • V bitki sta ubita voditelja te predhodnice artoiški grof Robert I. in voditelj angleških križarjev William II. Longespée. Po smrti Roberta I. se grofija Artoise vrne francoski kroni, a še istega leta preda novorojencu Robertu II.. Regentstvo vodi mati Matilda Brabantska.
    • Smrt voditelja angleških križarjev Williama II. Longespéeja vzbudi vsesplošno zgražanje po Angliji in krivdo za njegovo smrt pripisujejo Francozom.
  • 11. februar - Napad na obrambni križarski tabor Gideila. Boj je neenak in večino križarjev Egipčani zajamejo.
  • 23. februar - Ajubidski prestolonaslednik Al-Muzam Turanšah prispe v Kairo in prevzame oblast - vsaj nominalno.
  • 27. februar - Turanšah prevzame poveljstvo nad egipčansko vojsko in začne s popolno ofenzivo proti križarjem, ki jih obkoli in jim prekine vsakršno povezavo z Damietto. Križarji, ki jih vodi Ludvik IX., se kmalu znajdejo v obupnem položaju.
  • 5. april - Križarji se ponoči začno umikati proti Damietti, vendar v naglici pozabijo uničiti pontonski most, ki ga za njimi prečkajo Egipčani.
  • 6. april - Bitka pri Fariskurju: egipčanska vojska popolnoma premaga križarje. Večina križarske vojske je pobita, ostali se predajo, mdr. tudi voditelji francoski kralj Ludvik IX ter njegova brata Karel Anžujski in Alfonz Poitierški.
  • 2. maj - Ker sultan Turanšah favorizira lastne mameluke in s pomembnih položajev odstavlja očetove mameluke, le-ti zorganizirajo puč in umorijo Turanšaha. Tranzicijsko nominalno oblast prevzame Turanšahova vdova Šadžar al-Durr, ki se strinja z imenovanjem.
  • 8. maj - Mameluki izpustijo francoskega kralja Ludvika IX. in čez 12.000 vojnih ujetnikov za razmeroma nizko odkupnino v višini četrtine proračuna francoske krone in predajo Damiette. Kljub temu kralju ostane še dovolj sredstev, da se odloči za daljše bivanje v Jeruzalemski kraljevini, kjer financira utrjevalne projekte. 1254
  • 6. julij - Ena od eminentnejših plemiških žrtev prosule križarske odprave je še bretonski vojvoda[1] Peter I., ki umre med plovbo nazaj proti domu.
  • Ker imenovanje sultane Šadžar al-Durr vzbudi nasprotovanje pri ostalih ajubidskih emirijih in je niti ne prizna abasidski kalif za sultano, so si egipčanski mameluki prisiljeni poiskati novega kandidata za na prestol egiptovskega sultana. Eden od mamelukov Izz al-Din Ajbak se poroči s ajubidsko sultano Šadžar al-Durr, ki abdicira v njegovo korist. S tem postane novi egiptovski sultan. ↓
  • julij → Mameluki zavladajo v Egiptu.
    • Da bi zadoviljili ostanek ajubidske dinastije v azijskem delu, mameluki za egiptovskega sovladarja okličejo ajubidskega emirja Homsa Al-Ašrafa Muso.
Under contruction icon-red.svg
Članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti.
Prosimo vas, da ga v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižnih urejanj.
Če je iz zgodovine strani razvidno, da članka zadnjih nekaj ur ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite.
    • Prve novice o križarskem pohodu, ki prispejo in se razširijo po Franciji so novice o zmagi. 1251

Smrt Friderika II.[uredi | uredi kodo]

Mongolski dvor[uredi | uredi kodo]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • 2. februar - Umrlega švedskega kralja Erika XI. nasledi mladoletni nečak Valdemar Birgersson, v imenu katerega vlada njegov oče grof (jarl) Birger Magnusson.
  • 27. maj - Umre uspešen gvelfovski general in italijanski kardinal Raniero Capocci. Papež Inocenc IV. ga je smatral za premočnega, zato ga je odstavil in upokojil. Capocci se je resigniran umaknil v Lyon, kjer hudo bolan umre.
  • 7. junij - Umre danski knez Rügena Viclav I.[2]. Nasledi ga sin Jaromar II.
  • 10. avgust - Danski kralj Erik IV., ki se vrača s križarskega pohoda v Estoniji nazaj proti domu, poskuša disciplinirati nepokorne nemške grofe, predvsem mlajšega brata, šlesviškega vojvodo Abela, ki namenoma ali nenamenoma slabo poskrbi za varnost gosta. Le-tega umori skupina vitezov in Abel se polasti danskega prestola, čeprav zanika vsakršno povezavo z umorom. 1252
  • 4. oktober - Umre badenski mejni grof Herman VI.. Nasledi ga enoletni sin Friderik I., regentstvo prevzame njegova mati Gertruda Babenberška, ki v imenu svojega sina nadaljuje (politični) boj za avstrijsko nasledstvo. 1252
  • Bosna: mongolska invazija je razbremenila okupacijski pritisk križarjev na bosanske Bogomile, vendar ne povsem. Po smrti (heretičnega) bosanskega bana Mateja Ninoslava se njegovi sinovi zapletejo v državljansko vojno. Ogrski kralj Béla IV. mimo njih investira Ninoslavovega (pravovernega) bratranca Prijezdo I., ki med prvimi ukrepi izžene bogomilskega škofa v Slavonijo in si s tem odtuji podložnike. 1253

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Oziroma takrat že regent, glede na to, da je do smrti soproge (1221) imel pravico do vojvodskega naziva samo preko nje (iure uxoris).
  2. ^ Sicer, kot izdaja ime, slovanskega rodu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]