1254

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1220.  1230.  1240.  - 1250. -  1260.  1270.  1280.
Leta: 1251 · 1252 · 1253 · 1254 · 1255 · 1256 · 1257
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1254 (MCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

  • 3. april - Po posredovanju papeža Inocenca IV. skleneta češki kralj Otokar II.[1] in ogrski kralj Béla IV. premirje. Otokar II. preda Béli IV. Štajersko vojvodino.

Mongolski imperializem[uredi | uredi kodo]

  • januar - Koreja: preden bi Mongoli napravili še več škode, korejski kralj Godžong kapitulira in pošlje na mongolski dvor za talce nekaj svojih ožjih sorodnikov. Mongoli zasužnijo in odženejo še okoli 200.000 Korejcev.
    Model palače vrhovnega kana v Karakorumu.
  • 24. maj - Vilijem iz Rubrucka, odposlanec francoskega kralja Ludvika IX., prispe na mongolski dvor v Karakorumu. Diplomatska misija je seveda neuspešna, saj je Möngke Kan že dobro poučen o vseh verstvih v obširnem imperiju in kristjanom očita nedoslednost.
  • 13. september - Na mongolski dvor prispe kralj Kiklijske Armenije Hetum I.. Vrhovnemu kanu predlaga zavezništvo med Mongoli in kristjani v Zamorju. Möngke kan postavi pogoj, da se vladarji križarskih držav podredijo Mongolom. V interesu vrhovnega kana je vseeno, da se pred spopadom z močnejšim sovražnikom, tj. muslimani na Bližnjem vzhodu, oblikuje zavezništvo z njihovimi naravnimi sovražniki - križarskimi državami. 1259
  • Popis prebivalstva v Mongolskem imperiju 1252-59.
  • Upor proti Mongolom v Kašmirju 1254-55.
  • Indija: mongolski general Sali Nojan zavzame Lahore in Multan, v katerih instalira Džalal ad-Din Masuda, pretendenta za sultana Delhijskega sultanata.

Gibelini vs. gvelfi[uredi | uredi kodo]

  • Papež Inocenc IV. izobči nemškega kralja Konrada IV.. Zaradi podpore Konradu IV. je izobčen še habsburški grof Rudolf I.[2], ki mu je bil sicer Friderik II. boter. ↓
  • 14. maj → Papež Inocenc IV. podeli krono Sicilske kraljevine angleškemu princu Edmondu Grbatemu[3], drugemu sinu kralja Henrika III.. Ker je lanskoletni upor baronov v Gaskoniji izsušil angleško kraljevo zakladnico, angleški princ Edmond nikoli ne dobi možnosti, da bi se polastil sicilske krone. Inocenc IV. odobri finančno posojilo za njegovo podjetje. 1255
  • 21. maj - Zaradi malarije umre nemški kralj[4] Konrad IV. iz hiše Hohenstaufen, hkrati tudi kralj Sicilije[5] in kralj Jeruzalema[6].
    • V Rimsko-nemškem cesarstvu sledi 19 let dolgo obdobje medvladja (1254-1273), ko nobenemu od pretendentov za kralja[7] ne uspe uveljaviti oblasti v Nemčiji. Trenutni gvelfovski kralj Vilijem II. uspe uveljaviti oblast zgolj v Porenju.
    • Princ Konrad, imenovan Konradin, mladoletni sin in dedič umrlega Konrada IV., podeduje vojvodino Švabsko (IV.), Sicilsko (II.) in Jeruzalemsko (III.) kraljevino. V njegovem imenu vodijo regentstvo: za Švabsko vojvoda Zgornje Bavarske, skrbnik in stric Ludvik II.; za Sicilijo preračunljivejši stric Manfred, ki ima načrt za uzurpacijo oblasti; za Jeruzalemsko kraljevino ciprska hiša Lusignanskih.
  • julij - Papež Inocenc IV. izobči še de facto sicilskega kralja Manfreda, ki pa mu je veliko do tega, da bi dobil priznanje od papeža, zato prične z diplomacijo.
  • 27. september - Manfred se v zameno za priznanjem za sicilskega kralja s papežem pogodi o predaji Apulije. Toda papeška vojska prekorači dovogor in poleg Apulije okupira še Kampanijo.
    • 27. oktober - Papeška vojska zasede Neapelj. Manfreda mine potrpljenje in se obrne na domače muslimanske zaveznike.
  • 2. december - Bitka pri Foggiji: Manfred, ki mu asistirajo muslimanski zavezniki, odločujoče premaga papeško vojsko in obnovi nadzor nad celotno južno Italijo. Zmaga mu da tudi politično moč, da začne aktivno posegati v politične boje med severnoitalijanskimi mesti, kjer pomaga zavezniškim gibelinom v boju s propapeškimi gvelfi.
Papež Aleksander IV. (1254–61)
  • 7. december - Že dlje in hudo bolan papež Inocenc IV. umre v Neaplju. ↓
  • 12. december → Neapelj: za novega papeža je izvoljen Aleksander IV., 181. papež po seznamu. Prva poteza novo izvoljenega papeža je, da nemudoma izobči sicilskega kralja Manfreda. Novi papež se ne vrne v Rim, ki je na strani gibelinov, pač pa v gvelfovski Viterbo.
  • Toskana: gvelfovske Firence se polastijo gibelinske Pistoije.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ in vojvoda Avstrije ter Štajerske
  2. ^ In glavni protagonist politične rasti dinastije Habsburžanov.
  3. ^ Edmund Crouchback
  4. ^ Rex Romanum
  5. ^ kot Konrad I. Sicilski
  6. ^ kot Konrad II. Jeruzalemski
  7. ^ in s tem za rimsko-nemškega cesarja
  8. ^ Priimek ima po materi Ireni Lasarkini.
  9. ^ ang. Shires
  10. ^ Bodoči papež Celestin IV. (1294)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]