1327

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1290.  1300.  1310.  - 1320. -  1330.  1340.  1350.
Leta: 1324 · 1325 · 1326 · 1327 · 1328 · 1329 · 1330
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1327 (MCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Anglija, Škotska[uredi | uredi kodo]

Kronanje Edvarda III. za angleškega kralja. Njegova mati Izabela in njen ljubimec Mortimer sta ga nadzirala slaba štiri leta.
  • 2. februar → Kronanje Edvarda III. za novega angleškega kralja. ↓
  • 5. april → Henrik Lancasterski preseli Edvarda II., po novem ponovno Edvarda Caernarfona, v utrdbo Berkeley, Gloucestershire. Viri si nasprotujejo o ravnanju njegovih ječarjev z njim. ↓
  • poletje → Več neuspešnih poskusov, da bi Edvarda II. osvobodili iz ujetništva in ga vrnili na prestol.
  • 9. april - Škotska: umrlega škotskega plemiča iz hiše Stuartov Walterja Stewarta nasledi mladoletni sin in drugi v vrsti za škotsko krono Robert Stewart.
  • 21. september - V ujetništvu umre/je umorjen odstavljeni angleški kralj Edvard II.. Večina zgodovinarjev se strinja, da je bil umorjen, čeprav tega ni mogoče z gotovostjo potrditi. Edini prepričljivi vzrok naravne smrti bi bila depresija, v katero je zapadel po odstavitvi. Novi kralj in njegov sin Edvard III. za smrt očeta okrivi Rogerja Mortimerja. 1328
  • oktober - Kraljica-mati Izabela ubere realpolitični pristop in začne pogajanja s Škoti za razrešitev političnega statusa Škotske. 1328
  • 11. december - Po smrti canterburyjskega nadškofa Walterja Reynoldsa je za novega izvoljen Simon Mepeham, ki ga je predlagal grof Henrik Lancasterski. Kraljici Izabeli in regentu Mortimerju ne uspe vsiliti svojega kandidata. Simon Mepehan je posvečen naslednje leto.
  • 23. december - V London prispe Filipa Hainauška, zaročenka kralja Edvarda III. in hčerka holandskega grofa Vilijema III., ki je prejšnje leto pomagal prepeljati Izabelino invazijsko vojsko čez Kanal. 1328
  • Škotski kralj Robert Bruce zboli s hudo kožno boleznijo, ki jo sodobniki označujejo z gobavostjo.[1] Kralja Roberta bolezen paralizira. 1328

Bizantinsko cesarstvo[uredi | uredi kodo]

  • januar - Bizantinski socesar Andronik III. Paleolog, ki je v državljanski vojni s cesarjem in dedkom Andronikom II. osvoji Solun, drugo največje bizantinsko mesto.
  • Potem ko si je francoski kralj Karel IV. prišil križ, se odzove diplomacija bizantinskega cesarja Andronika II. Paleologa, ki začne z uveljavljeno taktiko zavlačevanja pod pretvezo združevanja Latinske in Grške cerkve. Francoski odposlanci, ki so pripravljeni opraviti pogajanja, najdejo Konstantinopel na vrelišču državljanske vojne, zato se vrnejo nazaj v Francijo.
  • 13. maj - Sklenjen je skrivni Černomenski sporazum med Andronikom III. in bolgarskim carjem Mihaelom Asenom III.[2] proti srbskemu kralju Štefanu Dečanskemu. Mihael Asen III. odslovi svojo soporogo, sestro srbskega kralja Ano, ter se poroči z bizantinsko princeso Teodoro Paleologino. Po sklenitvi sporazuma pošlje bolgarski car v Konstantinopel vojaško pomoč Androniku II., kar pa je samo pretveza, da bi ga ujel in se polastil mesta. Ostareli cesar spredvidi njegovo nakano in bolgarski vojski ne pusti v mesto. 1328

Inkvizicijske preiskave[uredi | uredi kodo]

  • 23. oktober - Papež Janez XXII. razglasi 5 tez iz dela Marsilija Padovanskega »Branitelj miru« (Defensor pacis) za heretične in ga obtoži katarstva. Kljub razmeroma majhnemu izboru spornih tez iz izrazito protipapeškega dela so te dovolj, da papež Marsilija izobči.
  • Inkvizicijski proces proti nemškemu pridigarju in filozofu Mojstru Eckhartu. Inkvizicijska komisija 150 spornih tez iz Eckhartovih razprav skrči na 28. Eckart se odpravi v Avignon, da bi se branil pred obtožbami. 1328
  • Pod inkvizicijsko preiskavo se znajde tudi mojster reda frančiškanov Mihael iz Cesne, ki je zagovornik striktnega uboštva. 1328

Ostalo[uredi | uredi kodo]

V podobno ljubezensko afero kot angleška kraljica Izabela je bila vpletena švedska/norveška kraljica-mati Ingeborg Hakonardottir, ki pa ji je manjkala politična prepričljivost.
  • 21. junij - Norveška regentka in kraljica-mati Ingeborg Hakonardottir se poroči z ljubimcem Knutom Porsejem, zato ji regentska pooblastila vzame še norveški parlament.
  • julij - Vojna za Rügensko nasledstvo: mecklenburški baron Henrik II. ponovno vpade v Rügensko kneževino in Pomeranijo. Knez Vartislav II.[6] je nemočen in zaman pričakuje pomoč danskega regenta Gerharda III. Holsteinskega. 1328
  • 15. avgust - Tver, Rusija: meščani Tvera pokoljejo tatarsko odposlanstvo iz Zlate horde, ki ga vodi bratranec kana Uzbeka. Tverski kronisti trdijo, da je hotel umoriti kneza Aleksandra Mihajloviča, prevzeti oblast v mestu in uvesti islam, kar pa je malo verjetno. Uzbek-kan združi moči z moskovskim knezom Ivanom Kalitom in popolnoma opustoši Tver. Aleksander Mihajlovič se zateče v Pskov, ki ga v trenutnem brezvladju razglasi za novega kneza mesta. 1328
  • 20. oktober - Umrlo grofico Urgella Teresa d'Entença nasledi njen mlajši sin Jakob I.. Regentstvo prevzame njen soprog, aragonski prestolonaslednik Alfonz IV.
  • 2. november - Umrlega aragonskega kralja Jakoba II. nasledi drugi sin Alfonz IV., ki poleg starejših nazivov (kralj Aragona in Valencije, grof Barcelone), podeduje še novejše (kralj Sicilije[7], Sardinije in Korzike).
  • Francoski kralj Karel IV. prepriča burbonskega barona in grofa Clermonta Ludvika I., da med sabo zamenjata grofiji Clermont in La Marche. Kralj se mu za menjavo zahvali tako, da Ludvika I. in njegovo hišo Burboncev povzdigne v vojvodsko hišo.
  • Rekonkvista: evropski vladarji se ne odzovejo na predlog kastiljskega kralja Alfonza XI. za skupno križarsko vojno proti mavrskemu Granadskemu emiratu, zato sam začne vojno proti Mavrom. Tega leta zavzame manjše utrdbe Olvera, Pruna in Torre Alhaquime na skrajnem zahodnem delu emirata. 1330
  • Herat, Ilkanat: umorjen je ilkanatski general Amir Čupan Solduz, ki je s svojo bojevitostjo predstavljal trn v peti ilkanatskega kana Abu Saida. V tem in naslednjem letu so umorjeni še ostali Čupanovi sinovi. V Zlato hordo uspe pobegniti edino Amir Hasan. Ilkanatsko plemiško hišo Čupanidov reši čupanidska princesa Bagdad Katun, v katero se zaljubi in z njo poroči kan Abu Said.
  • Indija: čagatajski princ Tarmaširin vpade s plenilsko vojsko v Delhijski sultanat. Delhijski sultan Muhamad bin Tuglak mu ponudi visoko odkupnino, nakar se Mongoli vrnejo nazaj v Čagataj. Sultan nato preseli prestolnico skupaj s prebivalci iz Delhija v varnejši Daulatabad na Dekanski planoti. Selitev, ki je slabo organizirana in terja številne žrtve, slabo vpliva na razpoloženje podanikov.
  • Umrlega kmerskega kralja Indradžajavarmana nasledi Džajavarman Paramešvara.
  • Bavarska: požar uniči večino mesta München. Ker gre za de facto prestolnico Nemčije, ga nemški kralj in bavarski vojvoda Ludvik IV. ukaže posodobiti in razširiti z novim obzidjem.
  • Jean Buridan postane rektor Pariške univerze.
  • Okcitanija: inkvizitor Jacques Fournier je prepričan, da je izkoreninil katarstvo. Za nagrado ga papež Janez XXII. povzdigne v kardinala.
  • Angleški matematik in astronom Rihard iz Wallingforda opiše v delu Tractatus Horologii Astronomici navodila za izgradnjo astronomske ure. Gre za precej zapleteno napravo, ki je končana šele 20 let po njegovi smrti.
  • Potovanja Ibn Batute: potem, ko je pol leta bival v ilkanatskem Iraku, se Ibn Batuta ponovno odpravi na hadž v Meku. Vmes stakne diarejo. V Meki ostane naslednja tri leta.[8] 1329
  • Beneški frančiškanski misijonar Odorik iz Pordenoneja se s Kitajske začne vračati proti domovini. Ubere nekoliko zahtevnejšo pot preko Tibeta, Transoksanije in Perzije. 1330

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Umrli aragonski kralj Jakob II. je zapustil obsežen sredozemski imperij. Težišče političnega delovanja se je iz Aragona v notranjosti preselilo na obalno Katalonijo.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kar velja za večino kožnih bolezni tistega časa.
  2. ^ Mihael Šišman, Михаил Шишман
  3. ^ Veliki petek
  4. ^ Hipoteza je, da je ta Laura zgodovinska oseba plemkinja Laura de Noves, soproga grofa Huga II. de Sada.
  5. ^ kralja Lombardov
  6. ^ vojvoda Vartislav IV. Pomeranijski
  7. ^ Trinakrije
  8. ^ Kronologija se v tem razhaja: po eni od hipotez naj bi po prvem hadžu obiskal Jemen in Afriški rog.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]