1257

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1220.  1230.  1240.  - 1250. -  1260.  1270.  1280.
Leta: 1254 · 1255 · 1256 · 1257 · 1258 · 1259 · 1260
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1257 (MCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Narava[uredi | uredi kodo]

Izbruh ognjenika Rinjani je bil en najmočnejših v zadnjih nekaj tisoč letih.
  • Izjemno močan izbruh ognjenika Rinjani v Indoneziji. Vulkanski pepel pokrije več kot 35 metrov otoka Lombok, na katerem se nahaja ognjenik, zato tam ni preživelih. Zaradi močnega izpusta žvepla se naslednje leto vpiše v zgodovino kot leto brez poletja.

Mongolski imperializem[uredi | uredi kodo]

  • Invazija na Vietnam: ena divizija pod vodstvom generala Urijanhadaja[1] vdre v Vietnam in opleni prestolnico Thanh Long. Ker je en od odposlancev v zaporu umrl, se Mongli okrutno maščujejo nad prebivalci mesta. Ostanki vietnamske vojske se reorganizirajo in udarijo nazaj po Mongolih, ki jih je izmučila huda poletna vročina, ter na koncu izpogajajo ugoden tribut v zameno za umik mongolske vojske.
  • Vrhovni kan Möngke pošlje davčne inšpektorje nad svojega mlajšega brata Kublaja, ki je vladal večini Kitajske. Möngke očita mlajšemu bratu, da si je prigrabil preveč oblasti, zato mu odvzame pravico do pobiranja davkov in usmrti nekaj Kublajevih uradnikov. Kasneje se pobotata in Möngke oprosti mlajšemu bratu.
  • Kan Ilkhanata Hulagu Kan nadzoruje večino Mezopotamije. Z armado več kot 150 tisoč vojščakov, od Džingiskanovih časov daleč največja armada, se pripravlja na zavzetje zadnjih neodvisnih muslimanskih držav na Bližnjem vzhodu. Prvi cilj je zavzetje Bagdada, v katerem abasidski kalif Al-Mustasim trmasto zavrača tributarno prisego Mongolom in celoten muslimanski svet pozove na sveto vojno proti Mongolom. 1258
  • Indijski guverner Sindha, province Delhijskega sultanata, prestopi na stran Mongolov in si poišče zaščito pri Hulagu Kanu proti delhijskemu sultanu Balbanu. 1258
  • Perzija: po letu dni obleganja pade utrdba Lambsar, še zadnja trdnjava Asasinov v gorovju Elbruz. Večino branilcev pokonča kolera, preostanek mongolska vojska.
  • Zlata horda: odstavljen (umorjen?) je mladoletni kan Zlate horde Ulagči. Nasledi ga njegov vplivnejši in močnejši stric Berke, po veri sicer musliman.
    • Galicijski kralj Danilo Romanovič se ob vseh pretresih na dvoru Zlate horde počuti dovolj močnega, da zavrne vazalno prisego in plačilo tributa. 1259
  • Poljska: zaključena je obnova mesta Krakov, ki so ga leta ← 1241 uničili Mongoli. Novi meščani mesta so pretežno nemški naseljenci, povabil pa jih je poljski nadvojvoda Boleslav V.
  • Popis prebivalstva v Mongolskem imperiju 1252-59.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Kronist Matej Pariški, avtoportret v Historia Anglorum .
  • London: angleški zgodovinar Matej Pariški izvede celotedenski interviju s kraljem Henrikom III., da bi dobil podatke za svoje glavno delo o angleški zgodovini Chronico Majoro.
  • Aberdeen, Anglija: ustanovitev gimnazije Aberdeen Grammar School.
  • Henrik III. izda serijo zlatih penijev, da bi nadomesti bizantinske in arabske zlatnike višjih vrednosti. Monetarni ukrep je popolnoma zgrešen, saj je nominalna vrednost kovanca nižja od dejanske vrednosti, zato jih ljudje raje pretopijo nazaj v uporabne izdelke. Danes so ti zlatniki izjemno redki in temu primerno visoko cenjeni.
  • Pariz: francoski teolog Robert de Sorbon, spovednik kralja Ludvika IX., ustanovi teološko fakulteto Collège de Sorbonne, ki da kasneje ime celotni Univerzi v Parizu (Sorbona). Začetek je skromen: Robert poučuje zgolj 20 revnih študentov, toda v naslednjih desetletjih preraste ustanova v glavno pariško vseučilišče.
  • Frančiškanski general Ivan iz Parme na vztrajanje papeža Aleksandra IV. odstopi. Novi, sedmi general reda Frančiškanov (O.F.M.) postane Bonaventura.
  • Gvido Fulcodi postane škof Le Puya. 1265
  • Nemški mladenki Kristini iz Stommelna se razvijejo stigme na rokah, nogah in glavi.Skupaj z njenimi mističnimi izkušnjami jo okolica smatra za zmešano.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Subedejev sin
  2. ^ Rex Romanus
  3. ^ Velika Poljska je ena od zgodovinskih regij znotraj Poljske.
  4. ^ Hainaut - izg. [ɛno]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]