1322

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1290.  1300.  1310.  - 1320. -  1330.  1340.  1350.
Leta: 1319 · 1320 · 1321 · 1322 · 1323 · 1324 · 1325
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1322 (MCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Vojna proti Despenserjema, Anglija[uredi | uredi kodo]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • 3. januar - Francoski kralj Filip V. umre zaradi griže. Francosko in navarsko krono nasledi njegov mlajši brat Karel IV. (I.)
  • 12. februar - Ely, Cambridgeshire: kot posledica zniževanja podtalnice med obnovitvenimi deli se zruši osrednji zvonik Katedrale Ely. Pri obnovi ladje kasneje uporabijo za tisti čas netipične arhitekturne rešitve, ki presegajo gotske okvirje.
  • 6. januar - Srbska pravoslavna cerkev s kronanjem izrazi podporo novemu kralju Štefanu Dečanskemu. Protikralj in polbrat Štefan Konstantin zavrne pomiritev. Še istega leta Štefan Dečanski v neimenovani bitki premaga in ujame protikralja Štefana Konstantina ter ga s kruto torturo usmrti.
  • 24. junij:
  • pozno poletje - Bitka pri Bliski: koalicija dalmatinskih mest, ki priznava kralja Karla I., premaga vojsko hrvaškega bana Mladena II. Šubića Bribirskega. Kmalu zatem kralj Karel I. vzpostavi oblast še na Hrvaškem in v Bosni.
  • 17. september - Umrlega flandrijskega grofa Roberta III. nasledi vnuk Ludvik I.. Istega leta mu umre še oče in neverški grof Ludvik I., po katerem podeduje grofijo Nevers.
  • 28. september - Bitka pri Mühldorfu: ponovna zmaga nemškega kralja in bavarskega vojvode Ludvika IV. Wittelsbaškega poti protikralju in avstrijskemu vojvodi Frideriku Habsburškem. Ludvik IV. se posluži pomoči Luksemburžanov in Hohenzollernjev, Friderikove okrepitve ne prispejo pravočasno. Ludvik IV. drži Friderika naslednja tri leta v ujetništvu. 1325
  • 16. november - Umrlega granadskega emirja Nasrja nasledi nečak Ismail I.
  • Huesca, Aragonija: leto dni po preplahu in pogromu nad gobavci v Aragon prispe gaskonjski zdravnik po imenu Amonant. Mestne oblasti ga aretirajo in obtožijo gobavosti ter mu grozijo z inkvizicijskim sodiščem. Osumljeni zdravnik se pritoži kraljevim predstavnikom, ki odredijo neodvisno preiskavo preko krajevnih zdravnikov. Ker na osumljenemu ne prepoznajo znakov gobavosti, so ga mestne oblasti primorane izpustiti. Izpuščeni zdravnik se vrne nazaj v Francijo.
  • Umrlega bolgarskega carja Teodorja Svetoslava nasledi sin Jurij Terter II.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ grofija Dreux

Glej tudi[uredi | uredi kodo]