1308

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1270.  1280.  1290.  - 1300. -  1310.  1320.  1330.
Leta: 1305 · 1306 · 1307 · 1308 · 1309 · 1310 · 1311
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1308 (MCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Burno dogajanje okoli viteških redov[uredi | uredi kodo]

  • 5-15. maj - Tours: Zbor stanov podpre kralja Filipa IV. Lepega v boju proti templarjem.
  • 12. avgust - Francija: papež Klemen V., marioneta francoskega kralja Filipa IV., izda bulo Faciens misericordiam, s katero skliče koncil za legalistični obračun z vitezi templarji. Za sklic koncila izbere mesto Vienne. 1311
  • 13. november - Križniki zavzamejo Gdansk. Večinoma poljsko mesto je bilo razdeljeno med dve stranki, od katerih se je ena poslužila pomoči Brandenburžanov, ki so osvojili celotno Pomeranijo razen citadele v Gdanski, druga pa križnikov, ki Brandenburžane premagajo iz za svojo pomoč izstavijo visok račun. Ker meščani niso pripravljeni ugoditi križnikom, le-ti okupirajo Gdansk, kar še poveča nezadovoljstvo v mestu. Mesto se upre, vendar vitezi upor kmalu zatrejo. Sodobni zgodovinarji so razdeljeni, v kakšni meri se je zgodil pokol prebivalcev mesta, ki variira od števila 60 do 10.000. 1310
  • Red vitezov hospitalcev nadaljuje z osvajanjem Rodosa in bližnjih otokov izpod turškega bejlika Mentese. 1309

Britansko otočje[uredi | uredi kodo]

  • 25. januar - Boulogne, Francija: poroka med angleškim kraljem Edvardom II. in 12 letno francosko princeso Izabelo. Kralj Edvard II. podeli regentska pooblastila za čas odsotnosti v Franciji svojemu zaupniku Piersu Gavestonu. Ta poteza povzroči trenja na angleškem dvoru in Cerkvi.
  • 25. februar - Canterbury: kronanje Edvarda II. Angleškega in Izabele Francoske.
  • prva polovica leta - Škotski kralj Robert Bruce huje zboli in se da na nosilih nositi od ene utrdbe do druge. Več kot tri četrt vojske ga zapusti, tako da mu ostane približno 700 vojščakov.
Angleška kraljica Izabela Francoska je že stara komaj 12 let dokazala, da ne bo privesek Edvarda II.
  • april - Westminster: sklic Parlamenta zahteva izgon Piersa Gavestona. Omahljivega soproga kritizira tudi kraljica Izabela, ki zagrozi z očetom Filipom IV., zato Edvard II. naposled odpravi Gavestona na Irsko za podkralja.
  • 23. maj - Bitka pri Inverurieju, prva vojna za škotsko neodvisnost: škotska vojska hudo bolnega kralja Roberta Brucea, ki je zdrknila na velikost bataljona, odbije slabo pripravljen napad mnogo večje vojske rivalske stranke Comynov. Ko je za Roberta Brucea videti že vse izgubljeno, bolnik zleze iz postelje, si obleče šlem, se pojavi na bojišču in preprosto stre moralo napadalcev, ki si niti niso želeli frontalnega spopada.
  • Uničenje Buchanov: vodja Comynov grof Buchana pobegne v Anglijo in še istega leta umre. Robert Bruce v svetopisemskem duhu usode Amalečanov[1] uniči vse živo in neživo, kar pripada poraženim Comynom: pobije preostale Comynovce, ki jim ne uspe pobegniti, požge njihove gradove, domove, gospodarska poslopja, pobije živino, požge letino, itd.. Skratka, klan Comyn skoraj iztrebi.
  • avgust - Edvard II. se sporazume s papežem Klemenom V. za vrnitev Gavestona v Anglijo, sam pa se zaveže, da bo v Angliji pomagal uničiti templarje.

Države naslednice Mongolskega imperija[uredi | uredi kodo]

  • Ilkanat: Genoževani požgejo svojo kolonijo Caffo, ki jo oblega kan Tohta, in jo zapustijo. Odnosi med Genoževani in Zlato hordo ostanejo napeti naslednjih nekaj let.
  • Kanbalik/Dadu[2]: po letu dni potovanja prispejo trije od sedmih frančiškanskih misijonarjev v mongolsko/kitajsko prestolnico. Papeževo poverilno pismo s pečatnikom predajo tamkajšnjemu misijonarju Janezu iz Montecorvina, ki postane prvi nadškof Kanbalika.
  • Čagatajski kanat: ni znano kako in zakaj umre mladi čagatajski kan Kundžik. Nasledi ga musliman Taliku, ki ni član kraljeve družine, in začne z množičnim spreobračanjem v islam. Ukrep je med prebivalstvom silno nepriljubljen. 1309
  • Umrlega gruzijskega kralja Vahtanga III., ki je preko Ilkanata vladal zgolj mestu Tbilisi z okolico, nasledi rivalski kralj in brat David VIII., ki se je po tradiciji svojih pradedov ohranil neodvisnost v gorah južnega Kavkaza.
  • Kitajska: osnovano je kasnejše budistično protimongolsko uporniško gibanje Beli Lotus, iz katerega izide kitajska dinastija Ming.
  • Mongoli zatro še zadnje uporne Ainuje na Sahalinu.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Sedem nemških volilnih knezov z grbi.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1 Sam, 15:2-3
  2. ^ današnji Peking
  3. ^ 1282-83
  4. ^ V obdobju šogunata je sploh izrazita redkost, da japonski cesar umre med opravljanjem (ceremonialne) funkcije in prej ne abdicira v korist bližnjega sorodnika, sam pa se umakne v samostan.
  5. ^ Kot luksemburški grof je vazal francoskega kralja.
  6. ^ polno ime: Stefan Uroš IV. Dušan ali Štefan Dušan Nemanjić

Glej tudi[uredi | uredi kodo]