1245

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1210.  1220.  1230.  - 1240. -  1250.  1260.  1270.
Leta: 1242 · 1243 · 1244 · 1245 · 1246 · 1247 · 1248
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1245 (MCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Prvi lyonski koncil[uredi | uredi kodo]

  • Začetek leta - Papež Inocenc IV. nadaljuje s pripravami na koncil v Lyonu, da bi s pomočjo francoskega kralja in španskih zaveznikov spodnesel rimsko-nemškega cesarja Friderika II.
  • april - Papež imenuje frančiškanskega meniha Giovannija da Piana del Carpino za ambasadorja na mongolskem dvoru, ki se še isti mesec odpravi na pot proti Karakorumu. Blizu Kijeva se mu pridruži še drug frančiškan Benedikt Poljski, ki mu služi za prevajalca. S sabo imata papeževo pismo vrhovnemu kanu, v katerem mu papež predlaga spreobrnitev v krščanstvo. 1246
Papež Inocenc IV. odpošilja odposlance iz frančiškanskega in dominikanskega reda na mongolski dvor.
    • Istega leta pošlje papež v Mongolijo še nekaj ločenih diplomatskih misij, ki uberejo različne poti.
  • 28. junij - Otvoritev koncila. Papež predstavi programska izhodišča: disciplina klerikov, hud poraz jeruzalemskih križarjev, velika shizma, vdor Mongolov in spor s Friderikom II.
  • Zelotski cesarjev nasprotnik kardinal Raniero Capocci objavi pamflete, v katerih sramoti Friderika II. in s tem dokončno obrne mnenje udeležencev koncila proti Frideriku.↓
  • 17. julij → Na koncilu izobčijo rimsko-nemškega cesarja Friderika II.
  • 24. julij - Portugalska cerkev doseže izobčenje kralja Sanča II., ki se mu je mnogo bolje obneslo vladanje v vojni kot v miru. S tem dobi pravico do portugalskega prestola njegov mlajši brat Alfonz III.1246
    • Danskemu kralju Eriku IV., ki poskuša obdavčiti Cerkev in tako napolniti obubožano kraljevo zakladnico, zagrozi papež z izobčenjem. Erik IV. se vseeno polasti cerkvenih posesti na otoku Zealand in mladega škofovskega mesta København. Glavni Erikov namen je financirati vojaško ekspedicijo proti šlesviškemu vojvodi in bratu Abelu.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Kip provansalskega grofa Rajmonda Berengarja IV. (1198–1245)

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mlajši brat kralja Ludvika IX.
  2. ^ Grofija Provansa je de iure del Kraljevine Burgundije (Arlesa) in s tem del Svetega rimskega cesarstva, de facto pa je svoj politični obstoj dolgovala več Aragoncem kot Nemcem in/ali Francozom.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]