1147

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1110.  1120.  1130.  - 1140. -  1150.  1160.  1170.
Leta: 1144 · 1145 · 1146 · 1147 · 1148 · 1149 · 1150
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1147 (MCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Druga križarska vojna[uredi | uredi kodo]

  • Za drugo križarsko vojno se osnujejo tri skupine križarjev za pot proti Sveti deželi: prvo vodi nemški kralj Konrad III. Nemški, drugo francoski kralj Ludvik VII.. Ti dve se odločita za pot po kopnem in se imata namen združiti v Konstantinoplu. Tretja, ki jo sestavljajo Angleži, Flamci in Normani, potuje po morju. Osnuje se še nekaj skupin, ki niso usmerjene proti Sveti deželi.
Konrad III. in Ludvik VII. se odpravita na drugo križarsko vojno.
  • Umrlega velikega mojstra templarjev Roberta de Craona nasledi Everard des Barres, tretji mojster po seznamu. Tega leta Everard des Barres spremlja francoskega kralja Ludvika VII. v Sveto deželo.
  • 30. marec - Pred odhodom v Sveto deželo imenuje nemški kralj Konrad III. za sokralja sina Berengarja Henrika.
  • 13. april - Evgen III. izda papeško bulo Divina dispensatione, s katero ugodi saksonski prošnji za križarsko vojno proti Slovanom (poganskim polabskim Vendom), ki so vztrajno zavračali pokristjanjevanje.
    • 7. junij - Konfederacija polabskih poganskih Slovanov prehiti križarje in izvede diverzijo v Holsteinu.
    • Križarski pohod pretežno Sasov, Dancev in Poljakov je razen vzpostavitve tributa nad Vendi z vidika pokristjanjevanja večinoma neupešen.
  • junij - Druga skupina francoskih križarjev (z Burgundci, Akvitanci, Savojci, Normani, Bretonci, Lorenci,...), ki jo vodi francoski kralj Ludvik VII. začne pohod iz mesta Metz.
  • Bizantinski cesar Manuel I. Komnen sklene v strahu pred križarji premirje in zavezništvo s sultanom Mesudom I. iz Sultanata Rum. Zavezništvo med bizantinskim cesarjem in sultanom v križarskem taboru sproži zgražanje in še poglobi nezaupanje.
  • Sicilski kralj Roger II., hudo sprt z nemškim kraljem Konradom III., malo po svoje razume križarsko vojno in napove vojno proti starim sovražnikom Bizantincem.↓
    • → Rogerjev admiral Jurij Antiohijski brez odpora zavzame od Bizanticev visoko obdavčeni Krf, nato nadaljuje s plenjenjem Atike in Evboje, v Tebah pa poplača ves trud z demontažo tekstilnih tovarn, v katerih so proizvajali svilo in vso proizvodnjo z delavci vred preseli v Palermo. V Korintu še ukrade relikvije Svetega Teodorja.
  • 1. julij - Tretja skupina, ki se je po morju odpravila v Sveto deželo, se zaradi slabega vremena pridruži portugalskemu kralju Afonzu I. pri obleganju Lizbone.
  • september - Prva, nemška skupina prispe v Konstantinopel. Stalnica poti in bivanja v mestu so manjši oboroženi konflikti z bizantinskimi oblastmi. Cesar Manuel I. Komnen poskuša čim prej prepeljati križarje čez Bospor. V Mali Aziji se Konrad III. odloči, da ne bo čakal na Francoze (druga skupina) in prvo skupino razdeli še na dve, eno, ki jo vodi naprej skozi Anatolijo, drugo, ki ubere priobalno pot.
  • 25. oktober -
Muslimanski branitelji predajo Lizbono portugalskemu kralju Afonzu Henriku, romantiča upodobitev.
    • Rekonkvista: Portugalski kralj Afonz I. zavzame Lizbono ob pomoči tretje skupine križarjev, ki so se odločili za plovbo do Svete dežele po morju. To zavzetje je sploh edini večji uspeh druge križarske vojne. Večina križarjev iz tretje skupine ostane v Lizboni.↓
  • → Portugalci to leto zavzamejo ob pomoči križarjev še mesta Palmela, Setúbal, Almada, Sintra in Santarém.↓
  • → Barcelonski grof Rajmond Berengar IV., ki vodi svoj križarski pohod proti obnovljeni taifi Valenciji, zavzame trdnjavo Alguaire.↓
  • oktober → Kastiljskemu kralju Alfonzu VII. uspe ob pomoči katalonskih in francoskih vitezov (s kopnega) ter genovske in pisanske mornarice osvojiti prvo muslimansko lokalno metropolo po zavzetju Toleda Almerijo. 1148
  • Ostanek prve, notranje skupine nemških križarjev se v Nikeji priključi drugi, francoski skupini.
  • 16. november - Seldžuki z Mesudom I. na čelu potolčejo še obalno (prvo) skupino nemških križarjev.
  • 25. december - Umrlega grofa Ponthieuja Gvida II., ki je umrl med križarskim pohodom, nasledi njegov sin Ivan I.
  • december - Bitka pri Menderu: druga, francoska skupina križarjev se uspešno izogne seldžuški zasedi. Seldžuki utrpijo hude izgube, vendar premalo, da bi bili bistveno oslabljeni. 1148

Ostali dogodki[uredi | uredi kodo]

Postopno širjenje Almohadskega kalifata

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Grb templarskega mojstra Roberta de Craona

Glej tudi[uredi | uredi kodo]