Golobi
| Golobi | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Domači golob (Columba livia domestica) v letu
|
||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
||||||||||
| Poddružine[1] | ||||||||||
|
Vendar glej besedilo. |
Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje). Sem spada okrog 300 vrst pevcem podobnih ptic. Golobi so čokate ptice s kratkimi vratovi in kratkimi vitkimi kljuni z mesnato cero. Predstavnike družine najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa golobi dosegajo v jugovzhodni Aziji in Avstralaziji. Po telesni velikosti so golobi raznolika skupina - največji so predstavniki rodu Goura iz Nove Gvineje, ki dosežejo do 2 kilograma teže, najmanjši pa predstavniki ameriške vrste Columbina passerina, ki po velikosti ne presegajo domačega vrabca in tehtajo okoli 30g.
So rastlinojedi, prehranjujejo se s sadeži, semeni in zelenimi deli rastlin. Za mladiče skrbita oba starša; gnezdo zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na jajcih. Mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše, kar je posebnost med ptiči.
Ptič, ki ga navadno imenujemo z imenom »golob«, je domači golob, podvrsta skalnega goloba, najdemo jih v mestih po vsem svetu.
Vsebina |
Sistematika[uredi]
Golobi so nedvomno monofiletska skupina, saj tako po genetskih kot po morfoloških znakih niso podobni nobeni drugi družini ptičev. Golobe največkrat delijo v pet poddružin, vendar je sodeč po novejših genetskih analizah ta razdelitev verjetno napačna.[2]
Upodobitve golobov v umetnosti[uredi]
Golobi in golobice so pogosto upodobljeni v risbah, slikah, kipih in drugih podobah starih umetniških del z religiozno vsebino. Vedno so povezana z alegoričnim prinašanjem nekega sporočila, obvestila ali dobre vesti.
Poštni golobi[uredi]
To so posebno vzgojeni golobi, hitri in vztrajni letalci, ki se vračajo k svojemu golobnjaku in golobarju. Pred stoletjem so jih množično gojili in uporabljali za prenos nujnih sporočil, največ v vojaških enotah, pa tudi mnogi ljubitelji v civilnem življenju. Golobe je z namenom prikaza moči selekcije na zunanji izgled gojil tudi Charles Darwin. V svoji knjigi O izvoru vrst je raznolikost pasem golobov uporabil za zgled koliko lahko selektivno križanje vpliva na telesno zgradbo.[3] Danes se s to dejavnostjo ukvarjajo le še redki ljubitelji.
Viri[uredi]
- ^ Myers, P. s sod. (2008). Columbidae: Classification. The Animal Diversity Web. Pridobljeno 10.4.2008.
- ^ Johnson K.P. & Clayton D.H. (2000).: Nuclear and mitochondrial genes contain similar phylogenetic signal for Pigeons and Doves (Aves: Columbiformes). PDF Molecular Phylogenetics and Evolution 14(1): 141–151.
- ^ Charles Darwin (1859). On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life. London: John Murray. http://darwin-online.org.uk/content/frameset?itemID=F373&viewtype=text&pageseq=1. 1. izdaja.
Zunanje povezave[uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Golobi |
- (v angleščini)
- International Dove Society
- Columbidae Conservation, stran za varstvo golobov
- Video posnetki golobov na Internet Bird Collection
- Zvoki golobov na xeno canto collection
