Golobi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Golobi
Domači golob (Columba livia domestica) v letu
Domači golob (Columba livia domestica) v letu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Columbiformes (golobje)
Družina: Columbidae
Poddružine[1]

Vendar glej besedilo.

Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje). Sem spada okrog 300 vrst pevcem podobnih ptic. Golobi so čokate ptice s kratkimi vratovi in kratkimi vitkimi kljuni z mesnato cero. Predstavnike družine najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa golobi dosegajo v jugovzhodni Aziji in Avstralaziji. Po telesni velikosti so golobi raznolika skupina - največji so predstavniki rodu Goura iz Nove Gvineje, ki dosežejo do 2 kilograma teže, najmanjši pa predstavniki ameriške vrste Columbina passerina, ki po velikosti ne presegajo domačega vrabca in tehtajo okoli 30g.

So rastlinojedi, prehranjujejo se s sadeži, semeni in zelenimi deli rastlin. Za mladiče skrbita oba starša; gnezdo zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na jajcih. Mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše, kar je posebnost med ptiči.

Ptič, ki ga navadno imenujemo z imenom »golob«, je domači golob, podvrsta skalnega goloba, najdemo jih v mestih po vsem svetu.

Sistematika[uredi | uredi kodo]

Golobi so nedvomno monofiletska skupina, saj tako po genetskih kot po morfoloških znakih niso podobni nobeni drugi družini ptičev. Golobe največkrat delijo v pet poddružin, vendar je sodeč po novejših genetskih analizah ta razdelitev verjetno napačna.[2]

Upodobitve golobov v umetnosti[uredi | uredi kodo]

Golobi in golobice so pogosto upodobljeni v risbah, slikah, kipih in drugih podobah starih umetniških del z religiozno vsebino. Vedno so povezana z alegoričnim prinašanjem nekega sporočila, obvestila ali dobre vesti.

Poštni golobi[uredi | uredi kodo]

To so posebno vzgojeni golobi, hitri in vztrajni letalci, ki se vračajo k svojemu golobnjaku in golobarju. Pred stoletjem so jih množično gojili in uporabljali za prenos nujnih sporočil, največ v vojaških enotah, pa tudi mnogi ljubitelji v civilnem življenju. Golobe je z namenom prikaza moči selekcije na zunanji izgled gojil tudi Charles Darwin. V svoji knjigi O izvoru vrst je raznolikost pasem golobov uporabil za zgled koliko lahko selektivno križanje vpliva na telesno zgradbo.[3] Danes se s to dejavnostjo ukvarjajo le še redki ljubitelji.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Myers, P. s sod. (2008). Columbidae: Classification. The Animal Diversity Web. Pridobljeno 10.4.2008.
  2. ^ Johnson K.P. & Clayton D.H. (2000).: Nuclear and mitochondrial genes contain similar phylogenetic signal for Pigeons and Doves (Aves: Columbiformes). PDF Molecular Phylogenetics and Evolution 14(1): 141–151.
  3. ^ Charles Darwin (1859). On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life. London: John Murray.  1. izdaja.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)