Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji)

Vzhodnorimsko cesarstvo (zgodnje Bizantinsko cesarstvo)

Konstantinova dinastija (306-364)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Konstantinova dinastija
Konstantin I. Veliki	Gaius Flavius Valerius Aurelius Constantinus	306 – 337	Sin Avgusta Konstancija Klora. Po očetovi smrti se je 25. julija 306 v Eboracumu (današnji York v Britaniji) razglasil za Avgusta. Po daljši državljanski vojni je postal cesar. Spreobrnil se je v krščansko vero in jo proglasil za svobodno vero. Ustanovil je Konstantinopel, ki je postal glavno mesto cesarstva. Pred smrtjo je cesarstvo razdelil svojim trem sinovom. Kasneje je bil kanoniziran.
Kaloker	Kalokairos oziroma Calocaerus	333/334	uzurpator na Cipru, odstavljen in usmrčen
Hanibalijan	Flavius Hannibalianus	335 – 337	Rex Regum et Ponticarum Gentium (Kralj kraljev in pontskih ljudstev)
Konstancij II.	Flavius Iulius Constantius	337 – 361	Drugi sin Konstantina I.. 22. maja 337 je po očetovi smrti nasledil vzhodno tretjino Rimskega cesarstva. Po smrti obeh bratov je postal edini vladar. Že pred očetovo smrtjo je bil odgovoren za smrt številnih družinskih članov, po njegovi smrti pa je pregnal še tiste, ki so ostali. Njegov zadnji bratranec (in naslednik) Julijan Apostat se mu je nekaj let pred smrtjo uprl. Na vojnem pohodu je zbolel in 5. oktobra 361 umrl.
Konstancij Gal	Flavius Constantius Gallus	351 – 354	bratranec Konstancija II., vladal v Siriji, odstavljen.
Julijan Apostat	Flavius Claudius Iulianus	361 – 363	Sin Konstantinovega polbrata Julija Konstancija. Julijan je zelo zgodaj osirotel: mati je umrla takoj po njegovem rojstvu, očeta pa so kmalu zatem ubili sinovi Konstantina I.. Potem, ko ga je Konstancij II. razglasil za cezarja, je postal spreten vladar in branilec Galije. Malo pred Konstancijevo smrtjo se mu je uprl. 5. oktobra 361 ga je vojska razglasila za cesarja, po smrti Konstancija II. pa je postal legalen vladar. Bil je goreč nasprotnik krščanstva. Na vojnem pohodu proti Sasanidom je bil smrtno ranjen in 28. junija 363 je umrl.
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Vmesno obdobje (363-364)

Cesar	Celotno ime	čas vladanja	Pripombe
Jovijan	Flavius Claudius Iovianus	363 – 364	Jovijan je bil poveljnik oddelka Julijanove garde na vzhodu. Po Julijanovi smrti ga je vojska 28. junija 363 proglasila za cesarja. Njegovo edino omembe vredno dejanje je podpis mirovne pogodbe s Perzijci, s katero je najbolj vzhodne rimske province prepustil Perziji in rimski vojski omogočil umik. Na poti domov je 17. februarja 364 umrl.
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Valentinijanovo-Teodozijeva dinastija (364-457)

Cesar	Celotno ime	čas vladanja	Pripombe
Valentinijan I.	Flavius Valentinianus	364 – 375	Valentinijan je bil častnik v Julijanovi in Jovijanovi vojski. Po Jovijanovi smrti ga je vojska 26. februarja 364 izvolila za cesarja. Kmalu po prihodu na oblast je za sovladarja izbral brata Valensa in si z njim razdelil cesarstvo - Valentinijan je vladal samo na zahodu. Med njegovim vladanjem so cesarstvo stalno pustošili barbari. 17. novembra 375 je na vojnem pohodu umrl zaradi možganske krvavitve.
Valens	Flavius Julius Valens	364 – 378	Nepomemben vojak rimske vojske, cesar na vzhodu, 9. avgusta 378 ubit v bitki pri Adrianoplu
Gracijan	Flavius Gratianus	378 - 379	19. januarja je za cesarja Vzhodnega cesarstva imenoval Teodozija I.. Odstavljen in 25. avgusta 383 ubit v uporu Magnusa Maximusa.
Prokopij	neznano	365 – 366	Leta 363 regent, nato uzurpator na vzhodu, odstavljen.
Marcel	neznano	366	Uzurpator na vzhodu, odstavljen.
Teodozij I. Veliki	Flavius Theodosius	379 - 395	Aristokrat in vojaški poveljnik.
Arkadij	Flavius Arcadius	395 - 408	Sin Teodozija I..
Teodozij II.	Flavius Arcadius	408 - 450
Pulherija	Aelia Pulcheria	450 - 453	Hčerka cesarja Arkadija in sestra Teodozija II.
Marcijan	Flavius Valerius Marcianus	450 - 457	Vojak in politik, Pulherijin soprog.
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Leonova dinastija (457-518)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Leonova dinastija
Leon I. Tračan	Imperator Caesar Flavius Valerius Leo Augustus	457 – 474	prvi cesar, ki ga je okronal bizantinski patriarh
Leon II.	Imperator Caesar Flavius Leo Augustus	474	vnuk Leona I., zastrupljen po 10 mesecih vladanja
Zenon	Imperator Caesar Flavius Zeno Augustus, pravo ime Tarasicodissa Zeno	474 – 491	po poreklu iz Izavrije, sprejel razpad Zahodnorimskega cesarstva
Bazilisk	Flavius Basiliscus	475 – 476	uzurpator, v pregnanstvu umorjen s stradanjem
Anastazij I.	Flavius Anastasius	491 – 518	izvedel finančno reformo, živel skoraj 90 let
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Justinijanova dinastija (518-602)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Justinijanova dinastija
Justin I.	Flavius Iustinus	518 – 527	uspel ohraniti enotnost cerkve
Justinijan I. Veliki	Flavius Petrus Sabbatius Iustinianus	527 – 565	osvojil dele Zahodnorimskega cesarstva, ukinil konzulat
Justin II.	Flavius Iustinus Iunior Augustus	565 – 578	nečak Justinijana I. Velikega, od leta 574 mentalno bolan
Tiberij II. Konstantin	Flavius Tiberius Constantinus Augustus	574 – 578 (Caesar) 578 – 582	premaga Sasanide v bitki pri Meliteni, zastrupljen
Mavricij	Flavius Mauricius Tiberius Augustus	582 – 602	odstavil ga je Fokas
Fokas	Flavius Phocas Augustus	602 – 610	ni bil član dinastije, izvršil je prvi uspešni državni udar, odstavljen
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Bizantinsko cesarstvo

Heraklijeva dinastija (610 - 711)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Heraklijeva dinastija
Heraklij	Ηράκλειος, Flavius Heraclius	5. oktober 610 – 11. oktober 641	Rojen okoli leta 575 kot najstarejši sin eksarha Afrike Heraklija Starejšega. Leta 609 je sprožil upor proti uzurpatorju Fokasu in ga oktobra 610 odstavil. Uspešno je končal bizantinsko-sasanidsko vojno (602-628), arabskih osvajanj v Siriji pa ni mogel ustaviti.
Konstantin III.	uradno Ηράκλειος νέος Κωνσταντίνος, Heraclius Novus Constantinus	11. februar – 24./26. maj 641	Rojen 3. maja 612 kot najstarejši sin Heraklijeve prve žene Fabije Eudokije. Leta 613 je bil imenovan za socesarja. Po Heraklijevi smrti je skupaj z mlajšim bratom Heraklonom zasedel bizantinski prestol. Umrl je zaradi tuberkuloze, ali morda zaradi zastrupitve po naročilu cesarice vdove Martine.
Heraklon	Ηρακλωνάς, Heraklōnas, Heraclianus, uradno Κωνσταντίνος Ηράκλειος, Constantinus Heraclius	11. februar – september 641	Rojen leta 626 kot sin Heraklijeve druge žene Martine. Leta 638 je bil imenovan za socesarja, po Heraklijevi smrti pa je skupaj s Konstantinom III. zasedel bizantinski prestol. Po Konstantinovi smrti je postal edini vladar po regentstvom matere Martine. Po uporu generala Valentina je moral za svojega socesarja imenovati nečaka Konstansa II.. Septembra 641 ga je senat odstavil.
Konstans II.	Κώνστας Β', Konstantus II, uradno Κωνσταντίνος ο Πωγωνάτος, Konstantin Bradati	september 641 – 15. september 668	Rojen 7. novembra 630 kot sin Konstantina III.. Spomladi leta 641 je po očetovi smrti postal socesar, po prisilnem odstopu strica Heraklona pa cesar. Svoj sedež je preselil v Sirakuze, kjer so ga umorili, morda po nalogu njegovega naslednika Mizizija.
Mizizij	Μιζίζιος, Mizizios	668 - 669	Armenski aristokrat in bizantinski general, uzurpator bizantinske krone na Siciliji. Na ukaz Konstantina IV. odstavljen in usmrčen.
Konstantin IV.	Κωνσταντίνος Δ' ο Πωγωνάτος, Kōnstantinos o Pōgōnatos, Konstantin Bradati	15. september 668 – september 685	Rojen leta 652. Na prestol je prišel po umoru svojega očeta Konstansa II.. Nadimek "Bradati" je dobil pomotoma, ker so ga zgodovinarji zamenjali z njegovim očetom. Odbil prvo arabsko obleganje Konstantinopla in umrl zaradi dizenterije. Prestolnico je iz Sirakuze preselil nazaj v Konstantinopel.
Justinijan II. Rinotmet	Ιουστινιανός Ρινότμητος, Ioustinianos Rhinotmetos (Breznosi)	september 685 – 695	Rojen leta 669. Leta 681 je bil imenovan za socesarja, po smrti Konstantina IV. pa je postal samostojen vladar. Leta 695 je bil v vojaškem uporu odstavljen in pohabljen (od tod njegov nadimek) in izgnan v Herson. Leta 705 je prišel ponovno na oblast.
Leontij	Λεόντιος, Leontios	695 – 698	General iz Izavrije (Sirije). Odstavil Justinijana II., v uporu leta 698 pa je bil sam odstavljen. Usmrčen februarja 706.
Tiberij III. Apsimar	Τιβέριος Γ' Αψίμαρος, Tiberios III. Apsimaros	698 – 705	Admiral germanskega porekla z imenom Apsimar. Po neuspešnem vojnem pohodu se je uprl Leontiju. Vladal pod imenom Tiberij, dokler ga ni Justinijan II. leta 705 odstavil. Februarja 706 je bil usmrčen.
Justinijan II. Rinotmet (drugič)	Ιουστινιανός Ρινότμητος, Ioustinianos Rhinotmetos (Breznosi)	avgust 705 – december 711	S podporo Bolgarov ponavno prišel na oblast. Leta 706 je za socesarja imenoval sina Tiberija. Odstavljen in ubit v vojaškem uporu.
Cesarji brez dinastije
Filipik Bardan	Philippikos Bardanes	711 – 713	Sprožil vstajo proti Justinijanu II., odstavljen in oslepljen.
Anastazij II.	Artemios Anastasios	713 – 715	Odstavljen in poslan v samostan, po uporu usmrčen.
Teodozij III.	Theodosios	715 – 717	Prisiljen k umiku s prestola.
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Izavrijska (Sirijska) dinastija (717-802)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Izavrijska (Sirijska) dinastija
Leon III. Izavrijec	Λέων ο Γ' ο Ίσαυρος (Leon III o Isauros)	717 – 741	Rojen leta 685 v Germanikeji (Sirija). Postal je general in spomladi leta 717 v uporu prišel na bizantinski prestol. Odbil je drugo arabsko obleganje Konstantinopla in začel bizantinski ikonoklazem.
Konstantin V. Kopronim	Κωνσταντίνος Ε΄ ο Κοπρώνυμος (Konstantinos V o Kopronimos)	741 – 775	Rojen je bil julija 718 kot edini sin cesarja Leona III. in že leta 720 postal njegov socesar. Na prestol je prišel po očetovi smrti. Ko je premagal uzurpatorja Artabazda, je nadaljeval očetovo ikonoklastično politiko in zato dobil nadimek Kopronim. Izvojeval je več zmag proti Arabcem in Bolgarom. Umrl je v bojih z Bolgari.
Artabazd	Αρτάβασδος (Artabasdos)	741 – 743	General in zet cesarja Leona III., guverner Opsikijske teme. Vodil je upor proti Konstantinu V. in osvojil Konstantinopel, potem pa je bil poražen. Po porazu so ga oslepili in tonzurirali.
Leon IV. Hazar	Λέων Δ' ο Χάζαρος (Leon IV o Házaros)	775 – 780	Uspešno se je boril proti Bolgarom in Arabcem. Do častilcev ikon je bil bolj strpen od svojega očeta in starega očeta.
Konstantin VI.	Κωνσταντίνος ΣΤ' (Konstantinos VI)	780 – 797	Rojen je bil leta 771 kot edini sin Leona IV.. Leta 776 je postal njegov socesar in po očetovi smrti leta 780 samostojen cesar. Do leta 790 je vladal pod regentstvom matere Irene Atenske. Na materin ukaz so ga vrgli s prestola, ga oslepili in pohabili. Kmalu zatem je umrl, verjetno zaradi poškodb.
Irena Atenska	Ειρήνη η Αθηναία (Eirene e Athenaia)	797 – 802	Žena cesarja Leona IV., od leta 780 do 790 regentka sina Konstantina VI.. Leta 797 je sina vrgla s prestola in postala cesarica. V državnem udaru leta 802 so jo odstavili in izgnali na Lesbos. Umrla je 9. avgusta 803.
Nikiforjeva dinastija (802-813)
Nikifor I. Logotet	Νικηφόρος Α΄ ο Λογοθέτης (Nikeforos I o Logothetes)	802 – 811	Irenin generalni logotet (finančni minister), ki je vodil na začetku uspešen vojni pohod proti Bolgarom. Ubit v bitki pri Pliski.
Stavrakij	Σταυράκιος (Staurakios)	811	Edini sin Nikiforja I., kronan za socesarja decembra 803. Na prestol je prišel po očetovi smrti. V bitki pri Pliski je bil težko ranjen in je kasneje ohromel. Zaradi slabega zdravja je odstopil in se umaknil v samostan, kjer je kmalu umrl.
Mihael I. Rangab	Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβέ (Mihael I Ragkabe)	811 – 813	Zet Nikiforja I., ki je prišel na prestol po Stavrkijevem odstopu. Po uporu Leona Armenca je odstopil in se umaknil v samostan, kjer je 11. januarja 844 umrl.
Brez dinastije
Leon V. Armenec	Λέων Ε' ο Αρμένιος (Leon V o Armenios)	813 – 820	General armenskega porekla, rojen leta 775. Uprl se je cesarju Mihaelu I. in sam zasedel bizantinski prestol. Za Božič leta 813 je svojega sina Simbiatija preimenoval v Konstantina in ga imenoval za socesarja. Ponovno je oživel bizantinski ikonoklazem. V uporu, ki ga je vodil Mihael Amorijec, je bil ubit.
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Amorijska dinastija (820-867)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Amorijska dinastija
Mihael II. Amorijec	Μιχαήλ Β' (Mikhaēl II.)	820 – 829	naročil uboj Leona V., v vojni s Sasanidi izgubil Kreto
Tomaž Slovan	Thomas	820 – 822	uzurpator, vojskovodja slovanskega porekla
Teofil	Θεόφιλος (Theophilos)	829 – 842	boril se je s korupcijo, izgubil vojno z Arabci
Teodora	Θεοδώρα (Theodōra)	842 – 855	Teofilova žena, detronizirana in poslana v samostan
Mihael III. Pijanec	Μιχαήλ Γ΄ (Mikhaēl III.)	842 – 867	cesar je postal s tremi leti, ubit
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Makedonska dinastija (867-1056)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonec	Βασίλειος Α΄ (Basileios I.)	867 – 886	umrl v nezgodi med lovom
Leon VI. Modri	Λέων ΣΤ΄ (Leōn VI)	886 – 912
Aleksander	Αλέξανδρος (Alexandros)	912 – 913
Konstantin VII. Porfirogenet	Κωνσταντίνος Ζ΄ Πορφυρογέννητος (Kōnstantinos VII. Porphyrogennētos)	913 – 959	zastrupljen
Roman I. Lekapen	Ρωμανός Α΄ Λακαπήνος (Rōmanos I. Lakapēnos)	919 – 944
Roman II.	Ρωμανός Β΄ (Rōmanos II.)	959 – 963	zastrupljen
Nikefor II. Fokas	Νικηφόρος Β΄ Φωκάς (Nikēphoros II. Phōkas)	963 – 969	ubit
Ivan I. Cimiskes	Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής (Iōannēs I. Tzimiskēs)	969 – 976	verjetno zastrupljen
Bazilij II. Bolgarokton	Βασίλειος Β΄ Βουλγαροκτόνος (Basileios II. Boulgaroktonos)	976 – 1025	obnovil moč bizantinskega cesarstva, cesarstvo doživi velik razvoj
Konstantin VIII.	Κωνσταντίνος Η΄ (Kōnstantinos VIII.)	1025 – 1028
Roman III. Argir	Ρωμανός Γ΄ Αργυρός (Rōmanos III. Argyros)	1028 – 1034	ubit
Mihael IV. Paflagonec	Μιχαήλ Δ΄ Παφλαγών (Mikhaēl IV. Paphalgōn)	1034 – 1041
Mihael V. Kalafat	Μιχαήλ Ε΄ Καλαφάτης (Mikhaēl IV. Kalaphatēs)	1041 – 1042	iznakažen, kastriran in poslan v samostan
Zoa	Ζωή (Zoe)	1028 – 1050
Konstantin IX. Monomah	Κωνσταντίνος Θ΄ Μονομάχος (Kōnstantinos IX. Monomakhos)	1042 – 1054
Jurij Manijak	Georgios Maniakes	1042 - 1043	uzrupator, ubit
Teodora	Θεοδώρα (Theodōra)	1042 1054 – 1056
Konec Makedonske dinastije
Mihael VI. Stratiotik	Μιχαήλ ΣΤ΄ Βρίγγας (Mikhaēl VI. Bringas)	1056 – 1057	odstavljen, umrl v samostanu
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Dinastija Komnen (1057-1059)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Dinastija Komnen
Izak I. Komnen	Ισαάκιος Α΄ Κομνηνός (Isaakios I. Komnēnos)	1057 – 1059	prostovoljno abdiciral
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Dinastija Dukas (1059-1081)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripomb
Dinastija Dukas
Konstantin X. Dukas	Κωνσταντίνος Ι΄ Δούκας (Kōnstantinos X. Doukas)	1059 – 1067
Roman IV. Diogen	Ρωμανός Δ΄ Διογένης (Rōmanos IV. Diogenēs)	1068 – 1071	iznakažen do smrti
Mihael VII. Parapinak	Μιχαήλ Ζ΄ Δούκας (Mikhaēl VII. Doukas)	1071 – 1078	detroniziran in poslan v samostan
Nikefor III. Botanijat	Νικηφόρος Γ΄ Βοτανειάτης (Nikēphoros III. Botaneiatēs)	1078 – 1081	detroniziran in poslan v samostan
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Dinastija Komnen (1081-1185)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Dinastija Komnen
Aleksej I. Komnen	Αλέξιος Α' Κομνηνός (Alexios I Komnēnos)	1081 – 1118
Ivan II. Komnen	Ιωάννης Β΄ Κομνηνός (Iōannēs II Komnēnos)	1118 – 1143
Manuel I. Komnen	Μανουήλ Α' Κομνηνός (Manouēl I Komnēnos)	1143 – 1180	velik vzpon in številna osvajanja; cesarstvo je doseglo moč, kakršno je imelo pred tem redko kdaj, potem pa nikoli več
Aleksej II. Komnen	Αλέχιος Β’ Κομνηνός (Alexios II Komnēnos)	1180 – 1183	zadavljen
Andronik I. Komnen	Ανδρόνικος Α’ Κομνηνός (Andronikos I Komnēnos)	1183 – 1185	mučno ubit na ulicah Bizanca
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Dinastija Angel (1185-1204)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Dinastija Angel
Izak II. Angel	Ισαάκιος Β’ Άγγελος (Isaakios II. Angelos)	1185 - 1195 1203 - 1204	križarji so ga vrnili na oblast, detroniziran in oslepljen, verjetno tudi zastrupljen
Aleksej III. Angel	Αλέξιος Γ' Άγγελος	1195 - 1203	detroniziran in poslan v samostan
Aleksej IV. Angel	Αλέξιος Δ' Άγγελος	1203 - 1204	zadavljen
Nikolaj Kanabos		1204	uzrupator
Aleksej V. Dukas	Αλέχιος Ε΄ Δούκας Μούρτζουφλος	1204	vržen s Teodozijevega stolpa v Bizancu
Konstantin XI. Laskaris		1204 - 1205/6	zadnje tri dni pred padcem Bizanca, potem sovladar Teodora I.
Križarji so v četrti križarski vojni osvojili Bizanc in ustanovili Latinsko cesarstvo. Na ozemlju Bizantinskega cesarstva so nastale nove države: Trapezundsko cesarstvo, Epirski despotat in Nikejsko cesarstvo
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Dinastija Laskaris (1204-1261)

Cear	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Dinastija Laskaris
V pregnanstvu v Mali Aziji so ustanovili Nikejsko cesarstvo
Teodor I. Laskaris	Θεόδωρος Α' Λάσκαρις (Theodōros I. Laskaris)	1204 - 1222
Ivan III. Dukas Vatac	Ιωάννης Γ΄ Δούκας Βατάτζης (Iōannēs III. Doukas Batatzēs)	1222 - 1254
Teodor II. Laskaris	Θεόδωρος Β΄ Δούκας Λάσκαρις (Theodōros II. Doukas Laskaris)	1254 - 1258
Ivan IV. Laskaris	Ιωάννης Δ΄ Δούκας Λάσκαρις (Iōannēs IV. Doukas Laskaris)	1258 - 1261	detroniziran in oslepljen
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe

Dinastija Paleolog (1259-1453)

Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe
Dinastija Paleolog
Mihael VIII. Paleolog	Μιχαήλ Η΄ Παλαιολόγος (Mikhaēl VIII. Palaiologos)	1259 - 1282
Andronik II. Paleolog	Ανδρόνικος Β' Παλαιολόγος	1282–1328	abdiciral
Mihael IX. Paleolog	Μιχαήλ Θ΄ Παλαιολόγος (Mikhaēl IX. Palaiologos)	1294 - 1320	sovladar Andronika II. Paleologa
Andronik III. Paleolog	Ανδρόνικος Γ' Παλαιολόγος	1328 - 1341
Ivan V. Paleolog	Ιωάννης Ε' Παλαιολόγος (Iōannēs V. Palaiologos)	1341 - 1347 1354 - 1376 1379 - 1390 1390 - 1391	zamenjan
Ivan VI. Kantakuzen	Ιωάννης ΣΤ΄ Καντακουζηνός (Iōannēs VI. Kantakouzēnos)	1347 - 1354	detroniziran
Andronik IV. Paleolog	Ανδρόνικος Δ' Παλαιολόγος	1376 - 1379	detroniziran
Ivan VII. Paleolog	Ιωάννης Ζ' Παλαιολόγος (Iōannēs VII. Palaiologos)	1390 1399 - 1402	zamenjan
Manuel II. Paleolog	Μανουήλ Β΄ Παλαιολόγος 8Manouēl II. Palaiologos)	1391 - 1425	regent Ivana VII. Paleologa
Ivan VIII. Paleolog	Ιωάννης Η' Παλαιολόγος (Iōannēs VIII. Palaiologos)	1425 - 1448	zadnji kronani bizantski cesar
Konstantin XI. Paleolog	Κωνσταντίνος ΙΑ' Δραγάσης Παλαιολόγος (Kōnstantinos XI. Dragasēs Palaiologos)	1448 - 1453	zadnji bizantski cesar, ki je vladal v Bizancu, nikoli ni bil okronan, umrl na obzidju Bizanca
Leta 1453 je Bizanc osvojil turški sultan Mehmed II. in se proglasil za cesarja. V naslednjih desetih letih je uničil še zadnje neodvisne ostanke nekoč mogočnega cesarstva. Mehmedovi naslednki so uporabljali cesarski naslov vse do začetka 20. stoletja.
Tomaž Paleolog	Θωμάς Παλαιολόγος (Thōmas Palaiologos)	1453 - 1460
Dimitrij Paleolog	Δημήτριος Παλαιολόγος (Dēmētrios Palaiologos)	1453 - 1460
Mednarodno priznani bizantski cesarji v izgnanstvu
Tomaž Paleolog	Θωμάς Παλαιολόγος (Thōmas Palaiologos)	1460 – 1465	njegov pravnuk je bil ruski car Ivan IV. Grozni
Andrej Paleolog	Ανδρέας Παλαιολόγος	1465 – 1503	sin Tomaža Paleologa, samozvani imperator Constantinopolitanus
Cesar	Celotno ime	Čas vladanja	Pripombe