1041

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1010.  1020.  1030.  - 1040. -  1050.  1060.  1070.
Leta: 1038 · 1039 · 1040 · 1041 · 1042 · 1043 · 1044
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1041 (MXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Madžarski kralj Sámuel Aba

Evropa[uredi | uredi kodo]

  • 17. marec - Bitka pri reki Olivent: prva od kar nekaj uspešnih bitk, v kateri so Normani odločujoče porazili Bizantince in se polastili bizantinskih ozemelj v južni Italiji. Prejšnja desetletja so bili langobardski upori proti Bizantincem v južni Italiji neuspešni. Uspehi so se začeli šele, ko so pobudo prevzeli normanski najemniki, ki so v bizantinski oblasti in šibkih kneževinah videli priložnost za lastne fevde.
  • 10. december - bizantinska regentka Zoja Bizantinska po smrti soproga cesarja Mihaela IV. Paflagonca posinovi svojega nečaka Mihaela V. Kalafata in mu s tem podeli zakonito pravico do bizantinskega prestola.
  • Edvard Spoznavalec, vnuk Ethelreda Nepripravljenega se na vabilo anglodanskega kralja Hartaknuta vrne iz pregnanstva v Normandiji. Hartaknut mu prizna pravico do prestola pod pogojem, da obdrži zakone, ki jih je uvedel Knut Veliki.
  • Madžarsko plemstvo se upre kralju Petru Orseolu, ki je bil po rodu Benečan in nečak Štefana Velikega. Namesto njega si izberejo Štefanovega drugega nečaka Samuela Abo.

Afrika[uredi | uredi kodo]

  • Sunitska dinastija Ziridov v Magrebu zavrne fatimidsko (šiitsko) nadvlado iz Egipta in se vazalno podredi šibki in ceremonialno reprezentativni sunitski dinastiji Abasidov v Bagdadu.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]