Slovenska škofovska konferenca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Slovenska škofovska konferenca, s kratico SŠK, je najvišji organ Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, ki združuje škofe vseh šestih slovenskih škofij: Nadškofija Ljubljana, Nadškofija Maribor, Škofija Koper, Škofija Novo mesto, Škofija Celje, Škofija Murska Sobota. Ozemlje SŠK sovpada z mejami Republike Slovenije.

Škofovska konferenca je zbor škofov določenega naroda ali ozemlja, ki v medsebojni edinosti, hierarhični povezanosti z rimskim papežem in v skladu z Zakonikom cerkvenega prava (kanoni 447–459), statutom in drugimi pravnimi normami izvršujejo pastoralno službo v dobro vernikov tega ozemlja. Škofovska konferenca se običajno ustanavlja za uspešnejše izvajanje apostolata in pastoralnih nalog za območje vseh škofij istega naroda, lahko pa tudi za širše ali ožje območje kot je narodno ozemlje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Slovenska škofovska konferenca je bila ustanovljena 20. februarja 1993. Pred tem so bili slovenski škofje skupaj z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca.

Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je vatikanska Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. Katoliška Cerkev v Sloveniji je s tem pridobila večjo pravno trdnost in samostojnost.

Statut SŠK ureja naravo in namene škofovske konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo učinkovitejše delovanje.

Člani[uredi | uredi kodo]

Člani škofovske konference so vsi krajevni škofje določenega zemljepisnega ali cerkveno-upravnega področja. Poleg njih pa tudi škofje pomočniki, pomožni škofje in naslovni škofje, ki sta jima Sveti sedež ali škofovska konferenca zaupala določeno nalogo na tem ozemlju. Drugi naslovni škofje in apostolski nuncij niso njeni člani. Slovenska škofovska konferenca šteje 6 članov:

Na plenarnih zasedanjih škofovske konference imajo po določilu statuta SŠK odločujoč glas vsi člani konference. Upokojeni škofje so lahko vabljeni na plenarna zasedanja konference, vendar nimajo odločujočega glasu.

Vsaka konferenca izvoli predsednika in njegovega namestnika (podpredsednika) ter generalnega tajnika. Po določbi statuta SŠK je predsednik lahko le škof ordinarij, ki je za to funkcijo izvoljen. Predsednik vodi plenarna zasedanja in stalni svet škofov SŠK. Statut določa tudi funkcijo podpredsednika (opravlja nalogo predsednika, kadar je ta zakonito zadržan) in generalnega tajnika. Generalni tajnik ni član konference, je pa vedno navzoč na zasedanjih.

Nekdanji člani[uredi | uredi kodo]

Predsedniki[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]