Glasbilo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe. Inštrument po navadi pomeni namensko izdelano glasbilo, čeprav je glasbilo lahko vsaka stvar, ki povzroča zvok ali ton. Glasbila lahko razločujemo na več načinov, najbolj uveljavljeni pa sta razdelitev po načinu izvajanja in znanstvena (akustična) razdelitev.

Razdelitev[uredi | uredi kodo]

V akustičnem smislu glasbila delimo na:

  • idiofone - samozveneče inštrumente
  • metalofone - inštrumente, pri katerih zveni kovina
  • ksilofone - inštrumente, pri katerih zveni les
  • kordofone - inštrumente, ki zvenijo z vibriranjem strun
  • aerofone - inštrumente, ki delujejo s pomočjo zraka
  • membranofone - inštrumente, pri katerih zvenijo napete kože
  • elektrofone - inštrumente, ki delujejo s pomočjo elektrike ali elektronike

glede na način izvajanja pa na:

Razdelitev glede na način izvajanja je dvoumna, saj lahko na nekatere instrumente igramo na več načinov. Na godala, na primer, lahko tudi brenkamo (pizzicato). Podoben primer je klavir, ki bi ga lahko označili tudi kot tolkalo, saj na klaviaturo polagamo prste, kar lahko počnemo tudi pri nekaterih bobnih. Poleg tega se glasbila s tipkami za razliko od ostalih skupin razlikujejo po tem, da spadajo v različne akustične skupine instrumentov, pri klavirju je zvočilo struna, pri orglah zrak, pri celesti kovina in tako dalje. Vseeno je ta razdelitev najbolj ustaljena, zato je glasbena teorija ne zavrača.

Zgodovina glasbil[uredi | uredi kodo]

paleolitska piščal

Prazgodovina[uredi | uredi kodo]

Pred iznajdbo glasbil so ljudje najverjetneje glasbo izvajali s petjem, telesom ter različnimi idiofoni, to je inštrumenti iz naravno zvenečih materialov. Preko zvenenja votlih predmetov so verjetno prišli do izvajanja glasbe s pomočjo resonance.
Najstarejše najdeno namensko glasbilo na svetu je paleolitska piščal iz Divjih bab. Stara je približno 45 000 - 60 000 let (je delo neandertalcev), izdelana pa je iz kosti mladega jamskega medveda.
V Afriki so v prazgodovini plemena razvila svojo glasbo, ki so jo spremljala predvsem z bobni in telesi; skozi zgodovino se njihov način izvajanja glasbe ni precej razvijal.

Stari vek[uredi | uredi kodo]

Najzgodnejši inštrumenti v zgodnjih visokih kulturah so bili različna tolkala in trobila.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Max Wade-Matthews, Wendy Thompson (2006). Glasba. Ljubljana: Modrijan. COBISS 227032064. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]