Pihala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik. S tem zračni steber v notranjosti pihala zaniha. Če je frekvenca nihanja enakomerna, zaslišimo točno določen ton.

Nastanek zvoka v pihalih in trobilih[uredi | uredi kodo]

Pri pihalih, denimo, pihamo v ustnik, po katerem zrak potuje po tanki reži do jezička. Tam se curek zraka cepi, tako da izmenično potuje po pihalu in ven, kar ustvarja ton. Preostali del pihala služi le kot resonator, s pritiskanjem na luknjice pa resonančno cev krajšamo ali daljšamo in s tem dobimo različne tone. Že stari Grki so poznali dejstvo, da podaljšanje cevi za faktor dva da za oktavo (to je 6 tonov) nižji ton. To je tudi razvidno iz velikosti instrumentov, saj je na primer bas saksofon veliko večji od alt saksofona. Poleg tega, da moramo v pihala in trobila pihati, je razlika med njimi in instrumenti s strunami tudi v tem, da tu zvok nastane zaradi razlike v tlakih med razredčinami in zgoščinami, ki se pojavijo v ceveh; torej za razliko od vibracij, ki jih izkoriščamo pri strunah (transverzalno valovanje), pri zračnih instrumentih izkoriščamo longitudinalno gibanje zraka.

DRUŽINE PIHAL:[uredi | uredi kodo]

1. Piščali

...


2. Flavte


3. Oboe


4. Klarineti


5. Saksofoni


6. Fagoti


7. Ostali pihalni instrumenti

...

Zasedbe pihal:[uredi | uredi kodo]

Pihala najdemo v pihalnih orkestrih in pihalnih godbah ter simfoničnih orkestrih. Sekcijo pihal v simfoničnem orkestru sestavljajo flavte, oboe, klarineti in fagoti. Pihalci po navadi sedijo v dveh vrstah – flavtisti in oboisti v sprednji, klarinetisti in fagotisti pa za njimi. Saksofon je sodi med najpomembnejše jazzovsko glasbilo. V big bandih poznajo sekcijo petih saksofonov – dveh altovskih, dveh tenorskih in enega baritonskega saksa. Pihala tvorijo tudi pihalni kvintet, ki je sestavljen je iz flavte, oboe, fagota, klarineta in roga.

Uspešnice za pihala:[uredi | uredi kodo]

~ FLAVTA

   Bach Brandenburški koncert št. 4
   Mozart 2 koncerta
   Debussy Sirinks
   Prokofjev sonata
   Poulenc sonata
   Boulez sonatina

~PIKOLO

  Britten Variacije na Purcellovo temo

~ KLARINET

   Mozart koncert
   Weber 2 koncerta
   Brahms 2 sonati
   Stravinski Ebony concerto
   

~ OBOA

   Handel 6 koncertov
  Mozart koncert
   Strauss koncert
   Britten Šest metamorfoz po Ovidu
   

~ ANGLEŠKI ROG

  Sibelus Labod iz Tuonele (za orkester) 
  Hindemith sonata

~ FAGOT

  Mozart koncert
   Weber koncert
   Hindemith sonata


Glej tudi[uredi | uredi kodo]