Pihala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik. S tem zračni steber v notranjosti pihala zaniha. Če je frekvenca nihanja enakomerna, zaslišimo točno določen ton.

Nastanek zvoka v pihalih in trobilih[uredi | uredi kodo]

Jezička za altovski in tenorski saksofon

Pri pihalih pihamo v ustnik, po katerem zrak potuje po tanki reži do jezička. Tam se curek zraka cepi, tako da izmenično potuje po pihalu in ven, kar ustvarja ton. Preostali del pihala služi le kot resonator, s pritiskanjem na luknjice pa resonančno cev krajšamo ali daljšamo in s tem dobimo različne tone. Že stari Grki so poznali dejstvo, da podaljšanje cevi za faktor dva da za oktavo (to je 6 tonov) nižji ton. To je tudi razvidno iz velikosti instrumentov, saj je na primer bas saksofon veliko večji od alt saksofona. Poleg tega, da moramo v pihala in trobila pihati, je razlika med njimi in strunskimi glasbili tudi v tem, da tu zvok nastane zaradi razlike v tlakih med razredčinami in zgoščinami, ki se pojavijo v ceveh; torej za razliko od vibracij, ki jih izkoriščamo pri strunah (transverzalno valovanje), pri zračnih instrumentih izkoriščamo longitudinalno gibanje zraka.

Družine pihal[uredi | uredi kodo]

Piščali[uredi | uredi kodo]

Flavte[uredi | uredi kodo]

Oboe[uredi | uredi kodo]

Klarineti[uredi | uredi kodo]

Saksofoni[uredi | uredi kodo]

Fagoti[uredi | uredi kodo]

Drugi[uredi | uredi kodo]

...

Zasedbe pihal[uredi | uredi kodo]

Pihala najdemo v pihalnih orkestrih in pihalnih godbah ter simfoničnih orkestrih. Sekcijo pihal v simfoničnem orkestru sestavljajo flavte, oboe, klarineti in fagoti. Pihalci po navadi sedijo v dveh vrstah – flavtisti in oboisti v sprednji, klarinetisti in fagotisti pa za njimi. Saksofon je sodi med najpomembnejša jazzovska glasbila. V big bandih poznajo sekcijo petih saksofonov – dveh altovskih, dveh tenorskih in enega baritonskega saksa.

Pihala tvorijo tudi pihalni kvintet, ki je sestavljen je iz flavte, oboe, fagota, klarineta in roga.

Uspešnice za pihala (izbor)[uredi | uredi kodo]

Flavta
Pikolo
  • Brittnove Variacije na Purcellovo temo
Klarinet
  • Mozartov koncert
  • Webrova 2 koncerta
  • Brahmsovi 2 sonati
  • Stravinskijev Ebony concerto
Oboa
  • Handlovih 6 koncertov
  • Mozartov koncert
  • Straussov koncert
  • Brittnovih Šest metamorfoz po Ovidu
Angleški rog
  • Sibelusov Labod iz Tuonele (za orkester)
  • Hindemithova sonata
Fagot

Glej tudi[uredi | uredi kodo]