Tihi ocean

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tihi ocean
Oceani na Zemlji
(Svetovni ocean)

Tihi ocean, znan tudi kot Pacifiški ocean ali Pacifik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 179,7 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje. Razteza se od Beringovega morja na Arktiki na severu do 15.500 km oddaljenih ledenih robov Rossovega morja ob Antarktiki na jugu, največjo širino v smeri vzhod-zahod pa doseže na približno 5° severne zemljepisne dolžine, kjer sega od Indonezije do 19.800 km oddaljene kolumbijske obale. Zahodno mejo oceana pa pogosto postavljajo v Malaško ožino. V Tihem oceanu leži najgloblja točka Zemljine površine, skoraj 11 km globok Marianski jarek.

V Tihem oceanu je več kot 25.000 otokov, kar je več kot skupno število otokov v vseh preostalih svetovnih oceanih, večina od njih pa leži južno od ekvatorja (glej tudi: Pacifiški otoki).

Ob razčlenjenih obalah Tihega oceana ležijo mnoga morja, največja med njimi so Celebeško morje, Koralno morje, Vzhodnokitajsko morje, Japonsko morje, Sulujsko morje, Tasmansko morje in Rumeno morje. Malaška ožina povezuje Tihi ocean z Indijskim na zahodu, Magellanova ožina pa z Atlantikom na vzhodu.

Tihi ocean je tako poimenoval portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan, saj je bil na večini njegove plovbe od Magellanove ožine do Filipinov res miren. Vendar Tihi ocean ni vedno miren in tih. Ob njegove obale butajo številni tajfuni in hurikani, v deželah ob Pacifiškem obroču pa je polno ognjenikov in jih pogosto stresajo potresi. Cunamiji, ki jih povzročajo podvodni potresi, so opustošili mnoge otoke in izbrisali cela naselja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]