Ocean

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Animirani prikaz oceanskih voda na Zemlji. Svetovni ocean, nepretrgano vodno telo, ki obdaja Zemljo, se deli v več glavnih območij. Navadno jih naštevamo pet: Tihi ocean, Atlantski ocean, Indijski ocean, Arktični ali Severni ocean in Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh.
Oceani na Zemlji
(Svetovni ocean)

Oceán (starogrško Ὠκεανός: Okeanós (Ὠκεάνης: Okeánes) - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov. Oceani na Zemlji prekrivajo tri četrtine površja. Globalno, povezano telo slane vode na Zemlji delijo celine in večja otočja v pet oceanov.

Delitev[uredi | uredi kodo]

Čeprav se te vode običajno opisuje kot več ločenih oceanov, le-te sestavljajo eno globalno med seboj povezano telo slanih vodá; imenujemo jih Svetovni ocean oz. globalni ocean.[1][2] Ta zasnova neprekinjenega vodnega telesa z relativno prostim pretokom med svojimi posameznimi deli ima bistveni pomen za oceanografijo.[3]

Meje med oceani določa Mednarodna hidrografska organizacija; tako se Južni ocean razteza od obale Antarktike do 60. stopinj južne zemljepisne širine. Malo manjša območja oceanov so znana kot morja, zalivi, ožine, itd. Glavne meje oceanov so definirane deloma s kontinenti, različnimi arhipelagi, ter z drugimi kriteriji. Za več informacij glejte tabelo spodaj; bodite pozorni na to, da je tabela podana padajoče glede na velikost.[4][5]

Rang Ocean Opombe
1 Tihi Mirno morje zahodno od Magellanovega preliva,[6] uradno razmejeno na Severni in Južni Tihi ocean (razmejen z ekvatorjem) in vsebuje vode med najjužnejšima točkama Tasmanije in Terra del Fuego (vključuje vode Magellanovega preliva); omejen je z mejami Tasmanskega, Koralnega, Solomonovega in Bismarkovega morja, z Vzhodnoindijskem arhipelagom, z mejami Filipinskega, Japonskega, Ohotskega in Beringovega morja, z Aljaškim zalivom, z obalnimi vodami jugovzhodne Aljaske in Britansko Kolumbijo; in s Kalifornijskim zalivom.[7]
2 Atlantski Morje onstran gorovja Atlas,[8][9] uradno razmejeno na Severni in Južni Atlantski ocean (razmejen z ekvatorjem) in vsebuje vode med najjužnejšima točkama Terra del Fuego in Afrike; omejen je z mejami Rio de la Plata, Karibskega morja, Mehiškega zaliva, zaliva Fundy, zaliva Sv. Lovrenca, Davisovega zaliva, Grenlandskega, Norveškega, Severnega, Škotskega in Irskega morja, z Bristolskim in Rokavskim prelivom, Biskajskim zalivom, Sredozemskim morjem in z Gvinejskim zalivom[7]; pogosto se upošteva, da se konča severno od antarktične konvergence.
3 Indijski Morje južno od Indije, uradno vsebuje vode med najjužnejšima točkama Afrike in Tasmanije, na severu je omejeno z Arabskim in Lakadivskim morjem, z Bengalskim zalivom, Vzhodnoindijskem arhipelagom in z Velikim avstralskim zalivom, na jugu pa z Antarktiko[7]; pogosto se upošteva, da se konča severno od antarktične konvergence.
4 Antarktični
ali
Južni
IHO ga uradno še vedno vodi kot podaljšek Tihega, Atlantskega in Indijskega oceana,[4][7] razmejen je s konvergenco, ki obkroža Antarktiko.
5 Arktični ali Severni Morje okoli Severnega tečaja, uradno vsebuje vode severno od Grenlandskega morja, potem poteka vzhodno vzdolž 80°N do Barentsovega, Karskega morja, Morja Laptevov, do Vzhodno Sibirskega, Čukotskega in Beaufortovega morja.[7] Včasih se upošteva kot morje v Atlantskem oceanu.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Skupna površina zemeljskih oceanov je 361 milijonov kvadratnih likometrov[10], njihov skupni volumen pa znaša 1,3 milijarde kubičnih kilometrov)[11]. Vso vodo oceanov bi tako spravili v kocko s stranico dolgo 1111 km. Povprečna globina oceanov je 3790 m, največja globina pa je 10923 m[10]. 66% zemeljske površine predstavljajo vode, globlje od 200 metrov[12], kamor pa niso všteta morja, ki z oceani niso povezana (npr. Kaspijsko jezero).

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Ocean". Sciencedaily.com. Pridobljeno dne 8-11-2012. 
  2. ^ ""Distribution of land and water on the planet". UN Atlas of the Oceans. 
  3. ^ Spilhaus, Athelstan F. (July 1942). Maps of the whole world ocean. 32 (3). American Geographical Society. str. 431–5. 
  4. ^ 4,0 4,1 "Ocean-bearing Planets: Looking For Extraterrestrial Life In All The Right Places". Sciencedaily.com. Pridobljeno dne 8-11-2012. 
  5. ^ "Pacific Ocean – University of Delaware". Ceoe.udel.edu. Pridobljeno dne 8-11-2012. 
  6. ^ Oxford English Dictionary, 3rd ed. "Pacific, adj.2 and n.2" Oxford University Press (Oxford), 2005.
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition" (PDF). International Hydrographic Organization. 1953. Pridobljeno dne 7 February 2010. 
  8. ^ Oxford English Dictionary, 1st ed. "Atlantic, adj. and n." Oxford University Press (Oxford), 1885.
  9. ^ Herodotus. Ἱστορίαι [The Histories], I.202. c. 420 BC. (v stari grščini)
  10. ^ 10,0 10,1 "The World's Oceans and Seas". Encarta. 
  11. ^ Qadri, Syed (2003). "Volume of Earth's Oceans". The Physics Factbook. Pridobljeno dne 2007-06-07. 
  12. ^ Drazen, Jeffrey C. "Deep-Sea Fishes". School of Ocean and Earth Science and Technology, the University of Hawaiʻi at Mānoa. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-05-24. Pridobljeno dne 2007-06-07. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]