Enkelad (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Enkelad
Mozaik slik oddaljene strani Enkelada v nepravih barvah s sonde Cassini-Huygens
Odkritje
Odkritelj William Herschel
Datum odkritja 28. avgust 1789
Značilnosti tira
Velika polos 237.948 km (0,009900 a.e.)
Izsrednost tira 0,0047
Periapsida __ km (__ a.e.)
Apoapsida __ km (__ a.e.)
Obhodna doba 1,3700218 d
(__ leta)
Obseg tira __ km
(__ a.e.)
Tirna hitrost
- največja
- srednja
- najmanjša

__ km/s
__ km/s
__ km/s
Naklon tira __° (na ekliptiko)
(0,019° na Saturnov
ekvator)
Satelit Saturna
Fizikalne značilnosti
Mere 513 × 502,8 × 496,6 km
Srednji premer 252,1 ± 0,1 km
Površina __ km²
Prostornina __ km³
Masa (1,08022 ± 0,00101) · 1018 kg
Srednja gostota 1,6096 ± 0,0024 g/cm3
Ekvatorska površinska težnost 0,113 m/s2 (0,0115 g)
Ubežna hitrost 0,239 km/s (866 km/h)
Vrtilna doba sočasna
Nagib vrtilne osi 0
Vrtilna hitrost  
Sploščenost  
Albedo 1,375 ± 0,008 (geometrični)
Temperatura površine
- najnižja
- srednja
- najvišja

32,9 K
75 K
145 K
Značilnosti atmosfere
Atmosferski tlak sledi
Vodna para 91 %
Dušik 4 %
Ogljikov dioksid 3,2 %
Metan 1,7 %

Enkelad (grško Ἐγκέλαδος: Enkélados) je Saturnov naravni satelit. Odkril jo je nemški-angleški astronom William Herschel. Premer ima okoli 500 km. Ta luna je nekaj posebnega, saj je sonda Cassini-Huygens na njej odkrila zelo dejavne gejzire. Torej je Enkelad 4. nebesno telo v Osončju, ki je ognjeniško dejavno (Doslej so poznali samo Jupitrovo luno Io, Neptunovo luno Triton in seveda Zemljo). Enkelad je med najbolj obetavnimi kraji za iskanje nezemeljskega življenja. Gejziri vodne pare in natrijevega klorida na Enkeladovi površini in odstopanja pri kroženju sonde Cassini okrog Enkelada namreč kažejo, da pod ledeno skorjo leži okoli deset kilometrov globok ocean s hranili, organskimi snovmi in virom energije.

Izbruhi Enkelada, kot jih je videl Cassini-Huygens