Enkelad (luna)
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | William Herschel |
| Datum odkritja | 28. avgust 1789 |
| Značilnosti tira | |
| Velika polos | 237.948 km (0,009900 a.e.) |
| Izsrednost tira | 0,0047 |
| Periapsida | __ km (__ a.e.) |
| Apoapsida | __ km (__ a.e.) |
| Obhodna doba | 1,3700218 d (__ leta) |
| Obseg tira | __ km (__ a.e.) |
| Tirna hitrost - največja - srednja - najmanjša |
__ km/s __ km/s __ km/s |
| Naklon tira | __° (na ekliptiko) (0,019° na Saturnov ekvator) |
| Satelit | Saturna |
| Fizikalne značilnosti | |
| Mere | 513 × 502,8 × 496,6 km |
| Srednji premer | 252,1 ± 0,1 km |
| Površina | __ km² |
| Prostornina | __ km³ |
| Masa | (1,08022 ± 0,00101) · 1018 kg |
| Srednja gostota | 1,6096 ± 0,0024 g/cm3 |
| Ekvatorska površinska težnost | 0,113 m/s2 (0,0115 g) |
| Ubežna hitrost | 0,239 km/s (866 km/h) |
| Vrtilna doba | sočasna |
| Nagib vrtilne osi | 0 |
| Vrtilna hitrost | |
| Sploščenost | |
| Albedo | 1,375 ± 0,008 (geometrični) |
| Temperatura površine - najnižja - srednja - najvišja |
32,9 K 75 K 145 K |
| Značilnosti atmosfere | |
| Atmosferski tlak | sledi |
| Vodna para | 91 % |
| Dušik | 4 % |
| Ogljikov dioksid | 3,2 % |
| Metan | 1,7 % |
Enkelad (grško Ἐγκέλαδος: Enkélados) je Saturnov naravni satelit. Odkril jo je nemški-angleški astronom William Herschel. Premer ima okoli 500 km. Ta luna je nekaj posebnega, saj je sonda Cassini-Huygens na njej odkrila zelo dejavne gejzire. Torej je Enkelad 4. nebesno telo v Osončju, ki je ognjeniško dejavno (Doslej so poznali samo Jupitrovo luno Io, Neptunovo luno Triton in seveda Zemljo). Pojavila so se tudi razna ugibanja o življenju na tej luni.
Primerjava z Jupitrovo Luno Europo [uredi]
Obstaja tudi njena podobna luna, ki pa obkroža Jupiter. Obe ti dve luni sta izredno blizu planetu, zaradi česar jih plimska sila v njuni notranjosti gnete, zaradi česar se sprošča toplota. Zaradi tega je možnost oceana, in s tem življenja, pod debelim oklepom iz ledu, toliko večja. Življenje torej obstaja ob podmorskih stebrih oz. mineralnih vrelcih, okoli katerih bi se, teoretično gledano lahko razvile življenjske oblike, ki jih zasledimo ob globokomorskih prelomnicah tudi na Zemlji.
|
|||||||||||||||||||||||||||||