Kiti
| Kiti Fosilni razpon: zgodnji eocen - recentno |
||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
||||||||||
| Podredovi in družine[2] | ||||||||||
|
Mysticeti (vosati kiti)
Odontoceti (zobati kiti)
Archaeoceti (izumrli) |
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz grškega κῆτος (kētos) - orjaška riba oz. morska pošast) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo. Telo je ribje oblike in golo, sprednje okončine so preobražene v plavuti, zadnje pa močno zakrnele. Kljub temu so pravi sesalci, ki s pljuči dihajo zrak, mladiče pa hranijo z mlekom. Živijo v vseh morjih, nekatere vrste pa tudi v tropskih in subtropskih rekah. Številne med njimi je človek s pretiranim lovom skoraj iztrebil.
Vsebina |
Zgradba telesa[uredi]
Vsi vosati kiti imajo v ustih namesto zob vose. To so ščetke, ki jih uporabljajo za precejanje planktona in rakcev. Za večino so na grlu značilne brazde, s katerimi lahko zelo razširijo grlo in s tem povečajo površino za precejanje. Zobati kiti predstavljajo približno 90 % vseh kitov. Večinoma so manjši od vosatih, izjema je kit glavač, ki zraste do 20 m. Največji med vosatimi kiti je sinji kit, ki zraste do 30 metrov v dolžino in je največja žival, ki je kdajkoli živela na Zemlji.
Taksonomija[uredi]
Znanih je okoli 88 vrst kitov; med kite uvrščamo tudi delfine in pliskavke, čeprav običajno z izrazom »kit« označujemo le večje predstavnike. Njihovi najbližji še živeči sorodniki so povodni konji, ki naj bi se razvili iz istega, drobnemu jelenu podobnega prednika.[3]
Kiti v Sloveniji[uredi]
Edini stalni prebivalci slovenskega morja med kiti so velike pliskavke, poleg njih pa sta v severnem Jadranu pogostejša še progasti in navadni delfin. Med drugimi kiti je na tem območju največkrat opažen kit glavač.
V sredini februarja 2009 so v Piranskem zalivu opazili enajstmetrskega kita grbavca. Gre za izjemno redek pojav, saj so to vrsto v Jadranskem morju doslej opazili le dvakrat.[4]
Opombe in viri[uredi]
- ^ Reeder, D. M. (eds), »Mammal Species of the World, 3rd edition«, Johns Hopkins University Press, 723-743. ISBN 0-8018-8221-4.
- ^ Rice, Dale W. (1998). »Marine mammals of the world: systematics and distribution«: 231pp.
- ^ Northeastern Ohio Universities Colleges of Medicine and Pharmacy (2007, December 21). Whales Descended From Tiny Deer-like Ancestors. ScienceDaily. Pridobljeno dne 2007-12-21.
- ^ (24.2.2009). »Kitu grbavcu Piranski zaliv ni premajhen«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 3.3.2009.
- Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0410-4 (COBISS)
Glej tudi[uredi]
Zunanje povezave[uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kiti |
 |
Poglejte si besedo kit ali Kit v Wikislovarju, prostem slovarju. |
 |
Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Kiti |
|
|||||||||||
