Glodavci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glodavci
Fosilni razpon: pozni paleocen - recentno
navadna veverica (Sciurus vulgaris)
navadna veverica (Sciurus vulgaris)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Podrazred: Eutheria (višji sesalci)
(nerangirano) Glires
Nadred: Euarchontoglires
Red: Rodentia (glodavci)
Bowdich, 1821
Podredovi

Sciuromorpha (veverice in sorodniki)
Castorimorpha (bobri)
Myomorpha (miši in sorodniki)
Anomaluromorpha
Hystricomorpha (ježevci in sorodstvo)

Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - gristi) so red sesalcev. Glodavci predstavljajo več kot 40 % vseh sesalcev ter so uspešna in prilagodljiva skupina. Živijo na vseh celinah (razen Antarktike). Kljub raznolikosti imajo nekaj skupnih značilnosti. So majhni, dolgorepi štirinožci s kremplji na prstih, z dolgimi prsti ter z zobmi in čeljustmi, prilagojenimi glodanju in žvečenju. So pretežno talne živali, nekatere vrste pa živijo tudi na drevju (veverice), v vodi (bobri), ali pa kopljejo v tla (miš kopač). Le redki glodavci so samotarski.

Zgradba telesa[uredi | uredi kodo]

Večina jih ima čokato telo in dolg rep. Na sprednjih nogah je 5 prstov, na zadnjih pa 3-5. So podplatarji. Zaradi nespecializirane zgradbe telesa se glodavci zlahka prilagajajo različnemu okolju.

Od drugih sesalcev se razlikujejo po štirih močnih sekalcih (glodačih), ki so dolgi, ukrivljeni in stalno rastoči. Sklenina je samo na sprednji površini. Mehkejša zobovina se pri glodanju obrabi in tako nastane oster, dletast glodač.

Klasifikacija[uredi | uredi kodo]

2/3 vrst glodavcev sta v superdružini Muroidea. Družini Muridae (modra) in Cricetidae (rdeča) predstavljata večji del Muroidea.

Standardna klasifikacija:

RED RODENTIA

Zgornja taksonomska klasifikacija uporablja oblika spodnje čeljusti (Sciurognathi ali Hystricognathi) kot primarno značilnost. To je najpogosteje uporabljen pristop za razdelitev redov v podredove.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Velika ilustrirana enciklopedija, Živali, ISBN 86-11-16527-6
  • Adkins R.M. Gelke E.L., Rowe D. & Honeycutt R.L. (2001). »Molecular phylogeny and divergence time estimates for major rodent groups: Evidence from multiple genes«. Molecular Biology and Evolution 18: 777-791.
  • Carleton M.D. & Musser G.G. (2005). »Order Rodentia«. V: Wilson D.E. & Reeder D.M. (ur.): Mammal Species of the World. A Taxonomic and Geographic Reference. Johns Hopkins University Press, Baltimore.
  • Lambert D. & the Diagram Group. (1985). The Field Guide to Prehistoric Life. New York: Facts on File Publications. ISBN 0-8160-1125-7
  • Jahn G.C. (1998). »When Birds Sing at Midnight« War Against Rats Newsletter 6: 10-11.
  • Leung L.K.P. s sod. (2002).  »Evaluating rodent management with Cambodian rice farmers«. Cambodian Journal of Agriculture 5: 21-26.
  • McKenna M.C. & Bell S.K. (1997(. Classification of Mammals Above the Species Level. New York: Columbia University Press, 631 str. ISBN 0-231-11013-8
  • Nowak R.M. (1999). Walker's Mammals of the World, Vol. 2. London: Johns Hopkins University Press.
  • Steppan S.J., Adkins R.A. & Anderson J. (2004). »Phylogeny and divergence date estimates of rapid radiations in muroid rodents based on multiple nuclear genes«. Systematic Biology 53: 533-553.
  • (2007) Rodentia. University of California Museum of Paleontology.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]